V Boliviji je v nedeljo potekal referendum, na katerem je več kot šest milijonov volivcev odločalo o spremembi ustave, na podlagi katere bi se lahko prvi indijanski predsednik države Evo Morales potegoval za še četrti mandat in se tako na oblasti obdržal vse do leta 2025.

Po vzporednih volitvah, ki jih je izvedel institut Ipsos, je proti spremembam glasovalo 52,3 odstotka Bolivijcev, za pa 47,7 odstotka. Na vzporednih volitvah instituta Mori so po drugi strani v rahli prednosti zagovorniki sprememb - teh je 51 odstotkov, nasprotnikov pa 49 odstotkov. Končni izidi referenduma, na katerih je svoj glas oddalo okoli 6,5 milijona Bolivijcev, bodo po napovedih znani danes.

Privrženci ustavne reforme, ki si želijo, da prvi indijanski predsednik države Evo Morales leta 2019 znova kandidira za predsedniški stolček in na njem ostane vse do leta 2025, ko bo 200. obletnica bolivijske neodvisnosti, so bili v javnomnenjskih raziskavah še prejšnji teden izenačeni z nasprotniki sprememb, navaja francoska tiskovna agencija AFP. A v zadnjih dneh se je zgodil obrat, ki ga gre pripisati predvsem očitkom o korupciji na račun Moralesa in napetostim po požigu mestne hiše v drugem največjem mestu El Alto, ki se je zgodil v sredo.

Očitki o korupciji
Če bo tudi končni izid potrdil poraz Moralesa, bo to nov udarec za levičarsko gibanje v Južni Ameriki, ki je v zadnjem času utrpelo vrsto volilnih porazov. Bolivijski podpredsednik Alvaro Garcia Linera je ob objavi prvih izidov poudaril, da se lahko še spremenijo. "Mogoče je, da se bodo solze sreče nekaterih opozicijskih politikov spremenile v solze razočaranja," je opozoril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

To bi bil prvi poraz 56-letnega nekdanjega pridelovalca koke, odkar se je pred desetletjem povzpel na oblast v tej revni, a z naravnimi viri bogati latinskoameriški državi. Je pa na lanskih občinskih volitvah nekaj udarcev že doživelo njegovo Gibanje k socializmu (MAS).

Predsednik zavrača očitke
Moralesa zadnje dni obremenjuje škandal domnevnega trgovanja z vplivom v prid njegovi nekdanji spremljevalki, 28-letni Gabrieli Zapata, ki vodi kitajsko družbo CAMC. Ta je z vlado sklenila posle v vrednosti 576 milijonov dolarjev, zaradi česar proti njej poteka več preiskav. Morales je vse očitke zavrnil.

Predsedniku bi lahko na današnjem glasovanju škodilo tudi sredino nasilno dogajanje v El Altu, ko so ob protestih očetov, ki so zahtevali boljše razmere za izobraževanje otrok, napadalci vdrli v mestno hišo, jo oplenili in požgali, pri čemer je umrlo šest uslužbencev.

Po navedbah županje El Alta Soledad Chapeton, ki je članica opozicijske Narodne enotnosti (UN), so vse skupaj izvedli nekdanji občinski funkcionarji, ki so blizu MAS-a in so se zaradi domnevne korupcije znašli v preiskavi. Nekdanji župan El Alta Edgar Patana zaradi tega trenutno prestaja zaporno kazen. Bolivijska opozicija že dalj časa opozarja na korupcijo, Moralesu pa očita tudi avtoritarne težnje, prevelik vpliv Kitajske na njegovo politiko in izkoriščanje naravnih virov na ekološko občutljivih območjih.