Tornadi so vzleteli s polotoka Akrotiri na južni obali Cipra, kjer ima britanska vojska svoje oporišče. Od tam napadajo tudi cilje IS-ja v Iraku. Foto: Reuters
Tornadi so vzleteli s polotoka Akrotiri na južni obali Cipra, kjer ima britanska vojska svoje oporišče. Od tam napadajo tudi cilje IS-ja v Iraku. Foto: Reuters
false
Francoski predsednik Francois Hollande je britanske napade v Siriji označil za solidarnost. Foto: EPA
false
Na tisoče ljudi je protestiralo proti odločitvi, da se Velika Britanija vključi v napade v Siriji. Foto: EPA
Britanska letala že nad IS

Le uro za tem, ko so poslanci s 397 glasovi za in 223 proti potrdili razširitev britanskih bojnih operacij iz Iraka na Sirijo, so iz zračnega oporišča Akrotiri na Cipru vzleteli štirje tornadi. Ponoči so bombardirali šest ciljev na naftnem polju na vzhodu Sirije, ki je pod nadzorom Islamske države. "Naša letala so se vrnila s prve ofenzivne operacije nad Sirijo in izvedla napade," je sporočilo obrambno ministrstvo, več podrobnosti pa niso navedli.

Po poročanju BBC-ja je bilo vsako letalo opremljeno s tremi 227-kilogramskimi bombami paveway, kar naj bi govorilo o tem, da so ciljali statične, ne pa premikajočih tarč. Oba para letal sta se v oporišče vrnila po treh urah.

"Velika Britanija bo zdaj varnejša"
Po odobritvi napadov na cilje IS-ja v Siriji je britanski premier David Cameron izjavil, da so "poslanci sprejeli pravo odločitev, da državo ohranijo varno". Cameron je na svojo stran pridobil tudi 66 laburističnih poslancev, kar mu je omogočilo, da si je zagotovil večjo podporo od pričakovane. Zunanji minister Philip Hammond je dejal, da bo "Velika Britanija zaradi glasovanja poslancev varnejša". "Samo vojaški napadi ne bodo pomagali Siriji, ne bodo nas obranili pred Islamsko državo. Treba pa je delovati na več področjih."

Hollande: Britanci so solidarni
Francoski predsednik Francois Hollande je britanske napade pozdravil in jih označil kot "odgovor na poziv k solidarnosti, ki ga je naslovil na Evropejce" ob terorističnih napadih v Parizu 13. novembra, v katerih je umrlo 130 ljudi. Francoski premier Laurent Fabius je dejal, da so napadi britanskih letal "konkretna demonstracija solidarnosti z našo državo".

Razprava v britanskem parlamentu je trajala 10 ur, slišati pa je bilo veliko glasov proti razširitvi britanskega posredovanja iz Iraka še v Sirijo. Tudi vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je izrazil nasprotovanje sodelovanju v napadih. Corbyn je Camerona obtožil, da drvi v vojno in da njegovi argumenti ne zdržijo.

Pokazalo pa se je, da so laburisti globoko razdeljeni glede tega vprašanja. Okoli 67 laburističnih poslancev od skupno 231 naj bi glasovalo za sodelovanje v zračnih napadih, med drugim tudi enajst vodilnih poslancev.

Britanskih napadov na cilje v Siriji niso mogli preprečiti niti tisoči protestnikov, ki so pred parlamentom drugo noč zapored protestirali proti napadom.

Obama pohvalil Britance in Nemce
Odločitev britanskega parlamenta je pozdravil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je iz Pariza, kjer je na podnebni konferenci, sporočil, da je Velika Britanija eden najbolj cenjenih partnerjev ZDA od samega začetka bojev proti Islamski državi. Obenem je pozdravil odločitev nemške vlade, da v podporo koalicijskim prizadevanjem proti IS-ju zagotovi 1.200 vojakov. To vključuje izvidniška letala, zračne tankerje in podporo francoski letalonosilki Charles de Gaulle.

"Čeprav je za to potrebna še potrditev nemškega parlamenta, pa gre za jasno znamenje nadaljevanja nemške zaveze za kampanjo proti IS-ju," je sporočil Obama in dodal, da je IS globalna grožnja, ki se mora poraziti z globalnim odgovorom.

Britanska letala že nad IS