"Dogodki krvave nedelje nikakor niso bili upravičeni ali opravičljivi," je David Cameron dejal v parlamentu po objavi poročila o dogodkih 30. januarja 1972. "Kar se je zgodilo, se ne bi smelo nikoli, nikoli zgoditi. Nekateri člani naših oboroženih sil so delovali narobe," je povedal premier in dodal, da so prve strele v bližini pohoda katoliških protestnikov v Londonderryju izstrelili britanski vojaki ter da nobena izmed 14 žrtev ni bila oborožena.
Poročilo krivdo pripisalo britanskim vojakom
Poročilo komisije pod vodstvom angleškega sodnika lorda Marka Savilla je krivdo za dogodek pripisala britanskim vojakom in njihovi nezakoniti uporabi orožja proti neoboroženim civilistom, ki so bili vsi nedolžni in niso predstavljali kakšne resne grožnje britanskim vojakom. Poročilo ugotavlja, da so vojaki streljali brez primernega opozorila. Kljub temu komisija nobenega od vojakov ni podrobneje obtožila nezakonitega uboja. Severnoirsko tožilstvo že razmišlja, da bi zaradi umorov vložilo tožbo.
Ugotovitve komisije potrjujejo stališča na tisoče očividcev, dveh britanskih vlad in celo nekaterih britanskih vojakov, da so pripadniki prvega bataljona elitnega padalskega polka leta 1972 na ulicah Londonderryja, ob koncu prepovedanega shoda kakih 10.000 irskih nacionalistov, enostavno ponoreli.
Kaj se je zgodilo 30. januarja 1972? Britanski vojaki so med protestom za človekove pravice, ki ga oblasti niso dovolile, ustrelili 27 civilistov. Na mestu je bilo mrtvih 13 ljudi, eden od ranjencev je umrl štiri mesece in pol pozneje. Pet ranjencev naj bi bilo ustreljenih v hrbet, med mrtvimi je bilo sedem najstnikov.
T. i. težave (The Troubles), napetosti med katoličani in protestanti, ki so enega svojih krvavih vrhuncev dosegle ravno na krvavo nedeljo, so se na Severnem Irskem začele stopnjevati sredi 60. let 20. stoletja in so trajale tri desetletja do mirovnega sporazuma leta 1998.
Poročilo so pozdravili v Londonderryju, drugem največjem severnoirskem mestu, kjer so se družine ubitih pridružile vsem, ki so čakali na ugotovitve komisije. Predsednik Sinn Feina Gerry Adams je dejal, da so šle pretekle laži na smetišče zgodovine, irski premier Brian Cowen pa, da objava poročila pomeni osvoboditev resnice. Poročilo so pozdravile tudi ZDA, ki upajo, da bo prispevalo k spravi na Severnem Irskem.
Krvava nedelja spodbudila še bolj brutalen boj
Krvava nedelja, kot so poimenovali incident, je bila eden najbolj travmatičnih dogodkov v boju Severne Irske za osvoboditev britanske nadvlade. Krvava nedelja - pa tudi vztrajanje britanskih oblasti, da je šlo zgolj za samoobrambo vojakov pred oboroženimi člani Irske republikanske armade (Ira) - je močno ujezila katoliško manjšino na Severnem Irskem in Iro spodbodla k še brutalnejši kampanji za osvoboditev izpod britanske nadvlade. Leto 1972 se je v zgodovino zapisalo kot najbolj smrtonosna prelomnica v štiri desetletja trajajočem konfliktu; pred 38 leti je v nasilju umrlo skoraj 500 ljudi.
Prvotna preiskava ni bila zadovoljiva
Prvotna preiskava dogodkov pod vodstvom lorda Widgeryja ni zadovoljila sorodnikov žrtev. Vojaki so trdili, da so streljali na ljudi, oborožene s pištolami in doma narejenimi bombami, kar pa so priče in sorodniki žrtev ostro zanikali. Novo preiskavo je obljubil nekdanji britanski premier Tony Blair, ki si je želel zagotoviti podporo republikancev za severnoirski velikonočni mirovni dogovor, podpisan 10. aprila 1998.
Cameron "globoko obžaluje"
Po 12 letih, okoli 2.500 pričevanjih in skoraj 200 milijonov porabljenih funtih, novo poročilo končuje, da so prvi streljali pripadniki prvega bataljona elitnega padalskega polka in celo ubili ranjene protestnike, ki so skušali zbežati. Cameron je pred poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta izrazil "globoko obžalovanje" zaradi poboja in se v imenu vlade opravičil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje