Šola je na nižji stopnji organizirala štiri razrede, v katerih so le otroci, ki imajo priseljensko ozadje, v treh drugih razredih pa je polovica otrok s priseljenskim ozadjem oziroma brez njega.

Kot so sporočili iz šole, želijo tako preprečiti odhode otrok brez priseljenskega ozadja na druge gimnazije. Leta 2007 je imel namreč vsak četrti otrok priseljensko ozadje, letos pa so se razmere spremenile, saj le vsak peti otrok nima priseljenskega ozadja. Ravnatelj gimnazije Yago Bundgaard je dejal, da se je tako želel izogniti konfliktom, ki nastanejo zaradi diskriminiranja med mladimi.

Odločitev šole je sprožila val ogorčenja, številni pa so jo obtožili rasizma, po poročanju danskih medijev piše nemška tiskovna agencija dpa. Ena izmed članic Inštituta za človekove pravice je za dansko televizijo DR dejala, da če je merilo za razdelitev v razrede etnična pripadnost, potem bi lahko bila tudi barva kože.

Danska združenja učiteljev in šol so medtem pokazala razumevanje za dejanje omenjene gimnazije. Danska ministrica za šolstvo Ellen Trane Norby je pripomnila, da si bo v prihodnje prizadevala za enakomerno porazdelitev dvojezičnih dijakov, saj naj bi tako imenovane "geto" gimnazije škodile posameznim dijakom, ki tako ne srečajo dijakov brez priseljenskega ozadja, norm in vrednot, prav tako pa škodujejo integraciji.