Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 7 glasov Ocenite to novico!
Juncker
Razkritje Luksemburga kot davčne oaze je v hude politične težave spravilo tudi predsednika Evropske komisije Junckerja, ki je bil med sklepanjem davčnih dogovorov premier in finančni minister Luksemburga. Foto: EPA

Dodaj v

Davčne oaze

Kolumna Igorja Juriča
6. januar 2015 ob 13:49,
zadnji poseg: 6. januar 2015 ob 14:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

V začetku lanskega novembra je evropsko javnost in poslance Evropskega parlamenta močno razburila t. i. afera Lux-Leaks.

Osemdeset preiskovalnih novinarjev iz 26 držav je po temeljiti analizi zaupnih dokumentov objavilo, da je luksemburška davčna uprava s številnimi multinacionalkami sklenila posebne dogovore, ki so velikim koncernom omogočili, da so se izognili plačilu večine davkov od dobička. Razkritje Luksemburga kot davčne oaze je v hude politične težave spravilo tudi predsednika Evropske komisije Junckerja, ki je bil med sklepanjem davčnih dogovorov premier in finančni minister Luksemburga.


Vabljeni k ogledu Globusa, ki bo na sporedu drevi ob 23.05 na TV SLO 1.


Čeprav se je znašel pod plazom hudih kritik, se je stari politični maček Juncker ujel na noge. Nezaupnica v Evropskem parlamentu ni uspela, sam pa je predvsem poudarjal dvoje: prvič, da svoji državi ni omogočal nikakršnih posebnih ugodnosti, ampak je le izkoriščal obstoječi pravni red EU in, drugič, da bo kot vodja Evropske komisije storil vse, da se ugotovi, ali so podjetja davčne oaze izrabila na nedovoljen način.

Več kot 300 vpletenih podjetij in tudi revizijske hiše (zlasti PriceWaterhouseCoopers), ki so jim pomagale pri sklepanju posebnih davčnih dogovorov, neprestano poudarjajo, da niso zagrešili nič nezakonitega, ker je vse potekalo v skladu z zakoni. To seveda drži, čeprav je Evropska komisija vzela pod drobnogled tudi nekaj velikih podjetij (Starbucks, Amazon, Ikea, Fiat …), ki jih sumi, da so s posebnimi davčnimi dogovori v davčnih oazah, kot sta Luksemburg ali Nizozemska, kršili evropsko zakonodajo o dovoljeni državni pomoči in pošteni konkurenci na trgu. Če bo podjetjem dokazano, da so kršila zakonodajo, bodo morala plačati visoke denarne kazni, ki pa običajno znašajo le majhen del njihovih dohodkov.

Ne glede na to, kaj bo preiskava Evropske komisije ugotovila, pa je dejstvo, da je izkoriščanje davčnih oaz za povečevanje dobičkov verjetno nelegitimno, predvsem pa nemoralno! Kdor se izogiba plačevanju davkov, naj si bo to posameznik ali podjetje, s tem breme vzdrževanja družbene infrastrukture (od prometne infrastrukture do šolstva, zdravstva, vojske, policije …) prelaga na pleča drugih, običajno manj premožnih in šibkejših od sebe. Res pa je, da tako egoistično gledanja pogosto temelji na zameri do države, ki pobranih davkov ne zna ali noče namensko uporabiti, ampak denar ponikne neznano kam!

Koliko držav ali delov njihovega ozemlja lahko prištevamo med davčne oaze, ni povsem jasno, ker ne obstaja natančna definicija davčne oaze. Po nekaterih ocenah je na vsem svetu nekaj več kot 80 davčnih oaz, ki ustrezajo tudi definiciji Mednarodnega denarnega sklada. Ta pravi, da je davčna oaza področje, na katerem je finančni sektor tako razvit, da je v neskladju s številom prebivalstva. Čeprav se davčne oaze razlikujejo med sabo (ne nazadnje so si konkurenca), pa so za vse značilni nizki davki in diskretnost pa tudi varnost naložb. Po grobih ocenah v njih letno izgine okrog 300 milijard dolarjev.

T. i. afera Lux Leaks je razkrila predvsem sporno prakso izogibanja plačevanju davkov velikih koncernov, a nič manj ni škodljivo ravnanje posameznikov, ki svoje premoženje skrivajo v tujih državah in na računih tujih bank, ki ponujajo nizke obdavčitve. Tovrstno prakso je že aprila 2013 razkrila t. i. afera Offshore Leaks. Med tisoči imen lastnikov podjetij ali tajnih računov v nekaterih davčnih oazah so se znašla tudi imena Slovencev. Da bi preprečili, ali pa vsaj močno omejili tovrstne škodljive prakse, je oktobra lani 51 držav (med njimi tudi davčne oaze) sklenilo dogovor o avtomatičnem izmenjevanju podatkov o bančnih računih posameznikov. To hvale vredno dejanje pa ima tudi kar nekaj pomanjkljivosti. Dogovor bo začel veljati šele čez dve leti in ne bo vključeval starih računov, ampak le bančne račune, ki bodo odprti po 1. januarju 2016.

Igor Jurič, Globus
Prijavi napako
Komentarji
Kekec99
# 06.01.2015 ob 14:40
V začetku lanskega novembra je evropsko javnost in poslance evropskega parlamenta močno razburila t. i. afera Lux-Leaks.

Razburila jih je tako močno da se še vedno ni zgodilo prav nič. Dosegli so dogovor o avtomatičnem izmenjevanju podatkov o bančnih računih posameznikov. Dogovor bo začel veljati šele čez dve leti in ne bo vključeval starih računov, ampak le bančne račune, ki bodo odprti po 1. januarju 2016. Zakaj imam občutek da je enako kot pri nas, priskledniki si pišejo zakone ki jim odgovarjajo, narodu pa trobijo kako vse delajo po zakonu.Bruuuuhhhhhh
SF-SN
# 06.01.2015 ob 14:35
Le zakaj je Juncker postal predsednik Evropske komisije.
Ne samo, da ima prekleto dobro plačo, tudi DODATNA penzija je gromozanska
commodore
# 06.01.2015 ob 15:58
in potem naj jaz kupim vrednotnice da ne bo država propadla...
Knight Kant
# 06.01.2015 ob 14:44
Osemdeset preiskovalnih novinarjev iz 26 držav preiskuje več kot 300 vpletenih multinacionalk.

Iz vsega tega materiala pa so slovenski preiskovalni novinarji prišli do zaključka, da je poglaviten problem v Metodu Dragonji, ker ima 1% delež v enem od "milijon" doo-jev, registriranih v Luksmburgu.
Whitetrasher
# 06.01.2015 ob 16:55
Po podatkih ameriškega ekonomista in raziskovalca svetovne industrije izogibanja davkom Jamesa S. Henryja so državljani Slovenije v tujino oziroma davčne oaze prenesli med 50 in 75 milijardami evrov.

Toliko nam niso pokradli j Turki,Avstrijci,Madžari,Nemci,Italijani in komunisti skupaj.
In to v pičlih 20letih...pravi patrioti imaš kaj.
Space Voyager
# 06.01.2015 ob 15:06
Hiter moram biti in takoj odpreti račun! Potem pa še hitrejši (od policije) in nekje najti sredstva, da jih dam gor...
komsomolec
# 06.01.2015 ob 16:31
Po podatkih ameriškega ekonomista in raziskovalca svetovne industrije izogibanja davkom Jamesa S. Henryja so državljani Slovenije v tujino oziroma davčne oaze prenesli med 50 in 75 milijardami evrov.
LINK: http://www.rtvslo.si/slovenija/ameriski-ekonomist-slovenci-ste-v-davcne-oaze-prenesli-75-milijard-viceguverner-pretirano/332114

In kaj čaka naša politika??? Naj pošlje policaje v davčne oaze, da prinesejo nazaj naropan keš.
Kluzo
# 08.01.2015 ob 10:26
Tudi Slovenija je oaza. Za lumpe.
Kekec99
# 07.01.2015 ob 10:41
... so državljani Slovenije v tujino oziroma davčne oaze prenesli med 50 in 75 milijardami evrov.

Očitno le nismo bili toliko revni kot so nam pravili da smo.
oziris.va
# 07.01.2015 ob 07:43
Koliko denarja pa je pol v teh davčnih oazah? Se cifra nagiba na več sto milijard ali celo več tisoč?
Whitetrasher
# 06.01.2015 ob 16:46
Ga i tata čez demokrata.
ti-ne
# 07.01.2015 ob 15:17
. Bančniki najbolj uglednih bank, od švicarskih UBS in Clariden do nemške Deutsches Bank, so svojim strankam množično pomagali seliti dobičke v davčne oaze (medtem se je nemška vlada jezila le na Švicarje). Te oaze pa seveda niso kakšni gusarski otočki brezvladja, ampak so del Velike Britanije (Deviški in Kajmanski otoki), del ZDA (Delaware), del EU (Ciper) ali pa kar najbolj razvita nevtralna država Švica. V samem osrčju najbolj razvitih delov zahodnega sveta so torej politiki in finančniki s pomočjo izvrstno plačane industrije računovodij, posrednikov in svetovalcev poskrbeli, da velike korporacije in najbolj premožni posamezniki niso plačevali davkov v prav tiste, vse bolj obubožane proračune, za katere so ti politiki skrbeli, ampak so dobiček z njihovim blagoslovom prenesli v oaze in ga tam, neobdavčenega vpisali na anonimna imena (eden najbolj premožnih ljudi je neki litvanski berač, ki ga že dolgo nihče ni videl) ter oprali vseh sledi morebitnih finančnih špekulacij in prevar, nelegalne trgovine z orožjem, ljudmi, mamili, redkimi kovinami, radioaktivnimi snovmi….
Davčne oaze niso le finančni raj, tam vlada tudi vsesplošno planetarno prijateljstvo: krvavi diktator Mugabe je na primer denar spravljal na varno s pomočjo tajske ministrice. Po nekaterih ocenah naj bi bilo premoženja v davčnih oazah toliko, kot sta vredni ameriško in japonsko gospodarstvo skupaj.
svitos
# 08.01.2015 ob 17:06
Švica, Lienchenstein ipd. znajo privabljati kapital, mi pač ne! Zakaj že??
Whitetrasher
# 06.01.2015 ob 16:46
ni.
againstMafia
# 12.01.2015 ob 01:10
http://www.welt.de/wirtschaft/article115940880/In-diesen-Laendern-sind-Manager-besonders-korrupt.html
nikhrast
# 06.01.2015 ob 16:35
Pa saj ne vem kje so bili vsi ti kritiki prej, plačanje čim manj davkov je vsakdanja zadeva.

Zdajle moremo do konca aprila izpolniti davčne pole tu v Severni Ameriki, seveda pa vsakdo gleda da bo izpolnil to polo tako da bo našel čim več "loopholes", to je lukenj kjer lahko uvede olajšave.
Več prihodkov vseh vrst imaš, več olajšav imaš. Velike kompanije imajo pa na razpolago zalogo odvetnikov in finančnikov, ti pa samo pregledujejo davčno zakonodajo in iščejo olajšave.
Davčna zakonodaja in davčne pole so pa tako komplicirane da ne vem če jih do sploh razume, tako ni čudno da večina folka ne izpolni svojo polo, tako imajo finančne kompanije polno posla vsako pomlad.
Kazalo