Spopadi so v drugem največjem egiptovskem mestu izbruhnili blizu mošeje, kjer so privrženci opozicije mimoidočim razdeljevali letake s pozivi, naj volijo proti ustavi. V spopadu z Mursijevimi podporniki je letelo kamenje, v ognju je končalo več avtomobilov.

V Kairu so shodi potekali mirno. Mursijevi podporniki so se zbrali pred mošejo blizu predsedniške palače, kjer so vpili gesla v podporo novi ustavi. "Prišel sem, da bi izrekel 'da' legitimnosti predsednika Mursija in muslimanskemu šeriatskemu pravu," je povedal 37-letni Mohamed Murad, pridigar v mošeji.

Nedaleč proč, pred predsedniško palačo, pa je potekal shod privržencev opozicije. Proti novi ustavi sta se med drugimi izrekla tudi nekdanji direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo in Nobelov nagrajenec za mir Mohamed El Baradej ter nekdanji generalni sekretar Arabske lige Amr Musa. Oba sta člana združene opozicijske Fronte narodne rešitve.

Jutri novo prelivanje krvi?
V Egiptu so od 22. novembra, ko je Mursi močno razširil svoje pristojnosti, potekale številne nasilne demonstracije. Mursi se je pod pritiskom večini teh pristojnosti pozneje sicer odpovedal, a kriza se je zaostrila, ko je posebna ustavodajna skupščina kljub bojkotu liberalne, sekularne in krščanske struje ter sodne veje oblasti na hitro sprejela osnutek nove ustave. V protestih zadnjih treh tednov je umrlo osem ljudi, na stotine je bilo ranjenih, eden izmed predstavnikov opozicije pa je pred jutrišnjim referendumom o ustavi izrazil skrb, da bi se lahko ob tej priložnosti zgodilo še hujše prelivanje krvi.

Nad izvedbo referenduma bo bdela vojska
Pričakovati je, da bo temeljni dokument egiptovske državnosti zaradi dobre organiziranosti Mursijeve islamistične Muslimanske bratovščine sprejet. Referendum, ki se ga lahko udeleži 51 milijonov volilnih upravičencev, bo zaradi premajhnega števila nadzornih sodnikov potekal v dveh krogih. Prvi krog bo jutri potekal v Kairu in drugih večjih mestih, uradni izidi pa bodo razglašeni šele po drugem krogu čez teden dni. Za varnost na voliščih in v bližini vladnih stavb ter predsedniške palače bo poleg policistov skrbelo okoli 120.000 vojakov s 6.000 tanki, kar po mnenju opozicije že samo po sebi pomeni vrnitev v nekdanje izredne razmere.