Z odobrenim izplačilom bo skupna makrofinančna pomoč, ki jo je EU od leta 2014 namenila Ukrajini, dosegla 3,3 milijarde evrov, kar je največji znesek tovrstne pomoči, ki ga je kdaj koli prejela država, ki ni članica EU, so sporočili v Bruslju. Sredstva bodo na voljo v obliki posojil z nizko obrestno mero, pogojena so z izvajanjem dogovorjenih posebnih ukrepov politike.

Dombrovskis: Do pomoči prihaja v ključnem trenutku
Kot je ob tem povedal podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, EU izkazuje stalno politično in finančno podporo Ukrajini. "Do današnje odločitve Evropske komisije prihaja v ključnem trenutku, v katerem se Ukrajina in njeni prebivalci soočajo z novo agresijo Rusije, zato morajo videti solidarnost mednarodnih partnerjev. Takšno agresivno obnašanje v današnji Evropi ni sprejemljivo," je dodal.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je poudaril, da je Ukrajina izpolnila zaveze za sprostitev prvega izplačila v okviru programa makrofinančne pomoči, o katerih se je dogovorila z EU. To je po besedah Moscovicija pomemben in ohrabrujoč signal, da Ukrajina še naprej izvaja reforme, kljub trenutnim varnostnim razmeram in prihajajočim volitvam.

Rdeča luč za ruske moške, stare od 16 do 60 let
Pred tem pa je Ukrajina - v luči zaostritve razmer z Rusijo - sporočila, da imajo vsi ruski moški, stari od 16 do 60 let, do preklica prepoved vstopa na njeno ozemlje. Moskva se je že odzvala, da takšnega ukrepa za Ukrajince sama ne namerava sprejeti.

Vodja ukrajinskega mejnega nadzora Petro Tsigikal je v televizijskem nagovoru dejal: "Od danes naprej je vstop državljanov Ruske federacije, starih od 16 do 60 let, onemogočen." Izjema bodo le nujna potovanja v Ukrajino iz človekoljubnih razlogov, kot je na primer udeležba na pogrebu svojca. Predsednik države Petro Porošenko je v tvitu zapisal, da so ukrep sprejeli, da bi "onemogičali oblikovanje zasebnih vojsk v Ukrajini".

Vojne razmere v desetih regijah
Oblasti v Kijevu so pred dnevi v desetih pokrajinah ob meji z Rusijo razglasile 30-dnevne vojne razmere in pojasnile, da se bojijo, da Rusija načrtuje obsežno invazijo na ukrajinsko ozemlje. Razmere med državama so se zaostrile v nedeljo, potem ko je ruska obalna straža v Kerški ožini pri polotoku Krim zasegla tri ukrajinska vojaška plovila.

Porošenko je v četrtek zvezo Nato pozval, naj v Azovsko morje napoti svoje ladje in s tem zavaruje Ukrajino, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa obtožil, da si želi priključiti celotno Ukrajino. V Kremlju so poziv Porošenka glede Nata označili kot negativno potezo, češ da to le spodbuja nadaljnje napetosti in politiko provokacije pred predsedniškimi volitvami v Ukrajini.

Mednarodna skupnost poziva k mirni razrešitvi krize. Nemška kanclerka Angela Merkel je voditelja pozvala k dialogu in poudarila, da mora Ukrajina ostati prehodna država za ruski plin, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je dejal, da bi lahko v sporu med Rusijo in Ukrajino posredovala njegova država.

Ukrajinski mornarji iz Krima v Moskvo
Medtem pa je Reuters poročal, da je Rusija 21 zajetih ukrajinskih mornarjev premestila iz Krima v Moskvo. Trije mornarji, ki so bili v incidentu ranjeni, so bili nameščeni v bolnišnično krilo zapora Lefortovo.