Protest domačinov proti natrpanim begunskim taboriščem na Lezbosu. Foto: Reuters
Protest domačinov proti natrpanim begunskim taboriščem na Lezbosu. Foto: Reuters

Človekoljubni delavci poročajo o nadlegovanju, ustrahovanju in, v nekaterih primerih, tudi o nasilju, navaja Al Džazira. Incidenti kažejo na zaostrovanje napetosti na otoku, kjer domačini, prosilci za azil in nevladni delavci obupujejo nad prihodnostjo.

Človekoljubni delavci se bojijo za svojo varnost, a bolj izražajo zaskrbljenost nad vse večjo natrpanostjo taborišča, kjer se razmere slabšajo iz dneva v dan.

Pogled na natrpano begunsko taborišče. Foto: Reuters
Pogled na natrpano begunsko taborišče. Foto: Reuters

V taborišču Moria in okolici trenutno živi več kot 18.300 prosilcev za azil, pri čemer je kapacitete za zgolj 2.200 ljudi. Šotori in zasilno zgrajene kolibe so nakopičeni eni ob drugih na hribovitih pobočjih, s tem pa sestavljajo provizorično mesto, po številu prebivalcev zdaj že drugo največje na otoku, po prestolnici Mytilini.

"Trudimo se, ampak ..."

Od protestov naprej so domačini na obrobju vasi postavili cestne zapore, od voznikov pa zahtevajo identifikacijo tistih, za katere sumijo, da so človekoljubni delavci.

"Dobivamo veliko klicev od prijateljev v vasi, ki nam pravijo, da bi morali oditi in se nikoli vrniti," je za Al Džaziro povedala Ida Eri Sorbye, koordinatorka nevladne organizacije Drop in the Ocean, ki je še pred kratkim vodila dva socialna centra v vasi Moria, ki pa so jih po napetosti med pribežniki, policijo in domačini prejšnji teden zaprli.

Obupani so tudi begunci. Foto: Reuters
Obupani so tudi begunci. Foto: Reuters

Čeprav domačini Sorbyejevo obkladajo z žaljivkami, pa čuti empatijo tako do vaščanov kot do prebežnikov, češ da so oboji napeti in prestrašeni. Jo pa skrbi za prihajajoče mesece: "Samo ena iskrica je potrebna, da stvari raznese. Prebežniki so na izgubi, domačini so na izgubi. Vsi smo na izgubi."

Tasos Balis, svetovalec župana mesta Mytilini, zanika kakršno koli sovražnost do nevladnih organizacij, je pa potrdil, da so bile določene napetosti. "Po vsem, kar smo prestali, je še vedno kar nekaj potrpljenja, glede na okoliščine," je dejal. Ob tem je poudaril, da občinske oblasti nimajo nobene moči spreminjati vladne politike in da so Atene ignorirale potrebe prebivalcev Lezbosa. "Trudimo se po najboljših močeh. A smo pri tem sami," je potožil.

Spopad policije s prebežniki na Lezbosu. Foto: Reuters
Spopad policije s prebežniki na Lezbosu. Foto: Reuters

Sumničavost do organizacij

Nevladne organizacije na grških Egejskih otokih igrajo ključno vlogo pri sprejemu in upravljanju z na tisoče in tisoče prosilcev za azil, ki mesečno prek Turčije pripotujejo z Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Trenutno v Grčiji deluje kar 425 nevladnih organizacij, ki opravljajo vse tisto, česar oblasti ne zmorejo več ob vztrajno naraščajoči populaciji beguncev in prebežnikov.

A kljub njihovi vitalni vlogi pa so bili posamezni elementi grške družbe vedno sumničavi do nevladnih organizacij, še posebej tujih.

Organizacije, kot so Zdravniki brez meja, skrbi ponovno obujena miselnost, da tovrstne organizacije begunce privabljajo. "Deli lokalne skupnosti so naveličani in frustrirani, zato se jih s tako retoriko zlahka zmanipulira," je povedal projektni koordinator Marco Sandrone. "To je nevaren trenutek, ki ga je na Lezbosu še kako čutiti."

Tudi Sandrone je na lastni koži izkusil bes posameznih otočanov, ko je manjša skupina napadla njihovo vozilo in ga začela obmetavati s kamenjem.

Otroci v Morii. Foto: Reuters
Otroci v Morii. Foto: Reuters

Vlada nad "vampirje"

Do zadnjih incidentov prihaja v času, ko si je grška vlada pod lupo vzela nevladne organizacije v državi. Prejšnji teden je grški parlament glasoval za vzpostavitev spletnega registra človekoljubnih organizacij, da bi bolje sledili njihovim dejavnostim.

Namestnik ministra za priseljevanje Giorgos Koumoutsakos je nekatere nevladne organizacije obtožil izkoriščanja begunske krize, da bi se tako dokopale do sredstev EU-ja, pri čemer jih je označil za "vampirje".

Lokalni mediji se izražajo podobno, pri čemer nekateri prebivalci Lezbosa trdijo, da nevladni delavci usmerjajo čolne iz Turčije na obalo, pomagajo tihotapcem beguncev, zlorabljajo sredstva in hujskajo prebežnike k protestom.

Organizacije same se bojijo, da se bo nastrojenost proti njim samo še okrepila.