Po poskusu udara je turška vlada pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana sprožila množične čistke. Aretiranih je bilo okoli 218.000 ljudi, od tega jih je okoli 50.000 zaprtih, odpuščenih pa je bilo 140.000 javnih uslužbencev. Foto: Reuters
Po poskusu udara je turška vlada pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana sprožila množične čistke. Aretiranih je bilo okoli 218.000 ljudi, od tega jih je okoli 50.000 zaprtih, odpuščenih pa je bilo 140.000 javnih uslužbencev. Foto: Reuters

Tožilstvo v Ankari je izdalo priporne naloge za 35 pripadnikov mornarice. Sumijo, da so aretirani povezani s klerikom Fethullahom Gülenom, ki živi v ZDA, turške oblasti pa ga krivijo za organizacijo sicer spodletelega državnega udara pred dobrima dvema letoma.

Ob glavnem mestu so aretacije izvedli tudi v Carigradu, kjer so izdali priporne naloge za 42 ljudi, med njimi za javne uslužbence. Tožilstvo domneva, da so uporabljali aplikacijo za šifrirano pošiljanje sporočil ByLock, da so lahko bili v stiku z drugimi člani "teroristične organizacije", za kar označujejo gibanje Gülena.

Priporni nalogi za "skrivne imame"
V Konyi so medtem izdali priporne naloge za 60 domnevnih "skrivnih imamov", ki naj bi spodbujali k članstvu v spornem gibanju. Policija osumljene še išče.

Po spodletelem poskusu državnega udara so turške oblasti pod vodstvom predsednika Recepa Tayyipa Erdogana izvedle obsežno čistko in prijele več deset tisoč ljudi, ki naj bi bili sovražniki vlade in teroristi. Med njimi so bili tudi akademiki, novinarji in zagovorniki spoštovanja človekovih pravic.

Tarča najobsežnejše čistke v sodobni turški zgodovini niso bili samo domnevni privrženci Gülena, temveč tudi kurdski aktivisti in levičarji. Nekdanji voditelj opozicijske prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) Figen Yuksekdag in Selahattin Demirtas sta po aretaciji novembra 2016 zaradi povezav s kurdskimi uporniki še vedno v zaporu.