"V zadnjih tednih sem bil ujet med družinsko zvestobo in nacionalnim interesom – to je nerešljiva napetost in čas je, da drugi prevzamejo moji vlogi poslanca in sekretarja," je na družbenem omrežju Twitter zapisal Jo Johnson.

Medtem ko je ob referendumu leta 2016 zdajšnji premier odločno zagovarjal izstop države iz EU-ja, je njegov brat takrat glasoval za obstanek v Uniji. Služil je v vladah pod tremi premierji. Lani je odstopil s položaja sekretarja v protest ločitvenega sporazuma, ki ga je Theresa May sklenila z Brusljem. V vlado je znova vstopil, ko je vodenje konservativcev prevzel njegov brat.

To je nov udarec za britanskega premierja, potem ko so poslanci in poslanke v sredo zavrnili njegov predlog za razpis predčasnih volitev, pred tem pa sprejeli predlog zakona, ki preprečuje brexit brez dogovora.

Predlog, ki naj bi bil v lordski zbornici dokončno potrjen jutri, po poročanju BBC-ja pravi, da ima premier do 19. oktobra čas, da bodisi doseže sprejetje dogovora o brexitu v parlamentu bodisi pridobi odobritev parlamenta za brexit brez dogovora. Po tem roku bo moral premier glede na predlog zakona zahtevati preložitev datuma izstopa države iz Unije, ki je zdaj predviden za 31. oktober, na 31. januar 2020. A takšna preložitev bi zahtevala dogovor z EU-jem, kar poudarjajo v Bruslju.

Opozicijski laburistični in drugi poslanci in poslanke so dejali, da ne bodo podprli Johnsonovega poziva k predčasnim splošnim volitvam, dokler bo imel premier možnost doseči brexit brez dogovora 31. oktobra.

Eden višjih laburistov John McDonnel je dejal, da bodo v stranki volitve podprli šele, ko bo sprejeta zakonodaja, ki bo preprečevala brexit brez dogovora.

Vlada v nov poskus sklica volitev

Vlada je medtem napovedala, da bo prihodnji teden skušala znova sklicati predčasne volitve. Konservativec Jacob Rees-Mogg je novo glasovanje o predčasnih volitvah v parlamentu napovedal za ponedeljek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Britanska vlada je ta teden v parlamentu tudi izgubila večino, sprva zaradi prestopa enega od poslancev, pozneje pa so iz stranke izključili 21 upornih konservativcev, ki na naslednjih volitvah tako ne bodo nastopili na listi torijcev, v parlamentu pa zdaj sedijo kot neodvisni poslanci.

London napoveduje triletne vizume za državljane članic EU-ja

Medtem je vlada napovedala, da bodo lahko državljani držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki bodo v Združeno kraljestvo prišli po morebitnem brexitu brez dogovora, zaprosili za vizume za bivanje in delo do treh let. S tem želi London podjetjem zagotoviti, da lahko zaposlijo ali obdržijo delavce po izstopu države iz EU-ja.

Britansko notranje ministrstvo je ob tem poudarilo, da Evropejci za krajše bivanje tudi v primeru brexita brez dogovora še naprej ne bodo potrebovali vizumov za krajše bivanje v Veliki Britaniji.

Shema bo veljala za državljane držav EGP-ja, v katerem so poleg držav EU-ja še Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica. "Državljani teh držav, ki se bodo v Združeno kraljestvo preselili po izstopu iz EU-ja in do konca leta 2020, bodo lahko obdržali začasni status priseljenca, ki bo veljal tri leta," je sporočilo ministrstvo.

"To bo podjetjem dalo gotovost, da bodo lahko zaposlili in obdržali delavce tudi po brexitu," so dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Za do triletni vizum bo mogoče zaprositi prek spleta, pri čemer bodo preverjali identiteto, tveganje za varnost in kaznovanost prosilcev.

Tisti, ki bodo želeli v državi ostati po izteku začasnega statusa, bodo morali za dovoljenje za bivanje zaprositi v okviru novega sistema priseljevanja, ki bo temeljil na usposobljenosti. "V prihodnosti bomo vzpostavili nov točkovni sistem priseljevanja, ki bo upošteval usposobljenost in talent prosilcev, ne države njihovega izvora," je pojasnilo ministrstvo.

Okoli 3,6 milijona državljanov članic EU-ja, ki so že v Združenem kraljestvu, bo lahko po brexitu v državi ostalo neomejeno, če bodo zaprosili za status stalne naselitve. Do zdaj je zanj po navedbah ministrstva zaprosilo okoli milijon ljudi.