Sipilova liberalno-kmetijska stranka je osvojila nekaj več kot 21 odstotkov glasov in 49 sedežev v 200-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je uvrstila do zdaj vladajoča konservativna Nacionalna koalicija premierja Alexandra Stubba, ki je dobila 18,2 odstotka glasov in 38 sedežev v parlamentu, tretje mesto in 37 sedežev v parlamentu (17,6 odstotka glasov) pa je pripadlo evroskeptični stranki Finci. Na četrto mesto so se uvrstili socialdemokrati, ki so dobili 34 sedežev in 16,5 odstotka glasov.

"Zelo sem zadovoljen s tem rezultatom, " je povedal Sipilä in dejal, da bo njegova prva naloga sestaviti koalicijo. "Rezultati nam omogočajo več mogočih koalicijskih kombinacij," je še dodal Sipilä. Kot poročajo finski mediji, je pred njim več tednov napornih pogajanj, za zdaj pa novi premier še ni razkril, s katerimi strankami si želi sodelovati.

53-letni milijonar Juha Sipilä je uspešen poslovnež na področju informacijske tehnologije in svež obraz v finski politiki. Vodenje Stranke centra je prevzel leta 2012, volivce pa je prepričal predvsem s svojo poslovno uspešnostjo, s katero naj bi si zagotovil izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti države. V svojem volilnem programu je obljubil, da bo v naslednjih desetih letih ustvaril več kot 200.000 novih delovnih mest.

Dosedanji premier Alexander Stubb je že priznal poraz in Sipilu čestital za zmago. "Juha, pripravi se, to ni preprosto delo," mu je povedal.

Finci so dosedanjo vlado kaznovali za slabo gospodarsko politiko
Kot vse kaže, so Finci kaznovali politiko dosedanje vlade, ki ji očitajo neučinkovito spoprijemanje z gospodarskimi razmerami, ki so bile tudi glavna tema volilne kampanje. Bruto domači proizvod se je v preteklih štirih letih skrčil za tri odstotke, zgodila se je kriza telekomunikacijskega velikana Nokie, slabitev povpraševanja iz Rusije in evrskega območja pa je močno udarila tudi drugi nosilni steber finskega gospodarstva, papirno industrijo. Brezposelnost je na Finskem trenutno 9,2-odstotna.

Finci so glavno krivdo za slabo gospodarsko stanje pripisali predvsem neučinkovitosti odhajajoče vlade, ki jo je najprej sestavljajo šest zelo različnih strank, ki so z velikimi mukami sestavile reformni program za premostitev gospodarskih težav. Nato pa sta lani dve stranki, Levo zavezništvo in Zeleni, zaradi nasprotovanja proračunskim rezom in zaradi odobritve načrtov za gradnjo nove jedrske elektrarne koalicijo zapustili, kar je še otežilo delo vlade.