Peking v znamenju božiča. Foto: EPA
Peking v znamenju božiča. Foto: EPA

Odkar se je azijska velesila pred več kot 30 leti odprla svetu in stopila na pot tržnih reform, se število vernikov povečuje.

Božič je na Kitajskem prerasel v nekakšen festival potrošniške kulture. Južno od Šanghaja v tako imenovani božični vasi, imenuje se Jivu, na primer kar 600 podjetij vse leto izdeluje božične oziroma novoletne okraske. Več kot 60 % vseh okraskov je narejenih v tej odročni kitajski vasi.

Tako kot imajo Kitajci socializem s kitajskimi značilnostmi, je tudi praznovanje božiča obarvano s kitajskimi značilnostmi, ki odstopajo od evropskih običajev. Število verujočih vseh religij, posebej pa budizma in krščanskih cerkva, v Šindžiangu pa islama, v zadnjih letih narašča. Po neuradnih ocenah naj bi imele protestantske cerkve, ki se najhitreje širijo, od 23 do 58 milijonov vernikov, katoličanov pa naj bi bilo nekaj več kot 10 milijonov.

Večina vernikov oziroma skoraj polovica vsega prebivalstva Kitajske, to je okoli 700 milijonov ljudi, je sicer budistov in pripadnikov različnih ljudskih verovanj. Število vernikov krščanskih cerkva naj bi naraščalo najhitreje, tako da naj bi po nekaterih ocenah Kitajska v prihodnjih 15 letih postala država, kjer bo živelo največ kristjanov na svetu.

Na Kitajskem delujeta dve katoliški cerkvi, uradna, ki jo priznavajo oblasti in ki imenujejo tudi škofe, in neuradna, ki priznava vrhovnost papeža. Odnosi med kitajskimi oblastmi, ki so dolgo zelo zatirale verujoče, in Vatikanom, so še vedno napeti. Novi papež Frančišek si prizadeva za njihovo ureditev, do prvega papeževega obiska na kitajskem pa je še dolga pot.