Mestno hišo, ki je bila zgrajena v veličastnem neoislamskem slogu leta 1896, so obnovili, ker so z njo želeli počastiti stoto obletnico začetka prve svetovne vojne, za katero je bil povod atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda. Ta je bil namreč ustreljen prav pred sarajevsko mestno hišo 28. junija leta 1914.

Leta 1949 so stavbo spremenili v narodno knjižnico, avgusta leta 1992, med balkansko vojno vihro, pa je bila uničena. V ognju je zgorelo skoraj dva milijona knjig, med njimi tudi redke izdaje, ki so opisovale življenje v otomanskem in avstro-ogrskem imperiju.

Protivladni protestniki žalili govornike
Ponovno odprtje mestne hiše oziroma Vijećnice so tamkajšnje oblasti pospremile s slovesnostjo. Stavba stoji v turški četrti Sarajeva, kjer je s svojimi oranžnimi in rumenimi vodoravnimi črtami na pročelju zelo opazna. Po odprtju bodo v njej narodna in univerzitetna knjižnica, mestni svet in muzej o njeni zgodovini.

"Vijećnica je simbol Sarajeva, saj je zgodovina Vijećnice tudi zgodovina Sarajeva," je dejal sarajevski župan Ivo Komšić. Za številne prebivalce je mestna hiša odsev burne zgodovine mesta in hkrati njen ponos.

A slovesnost ni potekala mirno, saj so govornike pričakali protivladni protestniki z vzkliki "Lopovi, kriminalci, odidite!" Po poročanju portala Dnevni avaz so posebne policijske enote okoli zgradbe naredile kordon, tako da so demonstranti ostali na drugi strani reke Miljacke, a nemirov še ni konec.

Kot je poročala Marta Razboršek, dopisnica RTV Slovenija iz Beograda, je več sto protestnikov, ki so proti Sarajevu iz več mest v Federaciji Bosne in Hercegovine krenili peš že pred dvema dnevoma, vnovič ponovilo stare zahteve - odstop federalnih oblasti in resen spopad z organiziranim kriminalom in korupcijo. Ker jim ni prisluhnil nihče, so predstavniki mestnih plenumov demonstrante popeljali proti mestni hiši, na poti pa sta sledila tudi prerivanje in spopad s policijo.