Mrak nad Atenami. Foto: EPA
Mrak nad Atenami. Foto: EPA
'Je to vaša demokracija, j**** kapitalisti?' se sprašuejo protestniki s fotografijami upokojenca, ki je v začetku meseca storil samomor na obljudenem atenskem trgu. Foto: EPA
Oboroženi ropi - del grškega vsakdana. Foto: EPA
Razmahnila se je tudi policijska brutalnost. Foto: EPA
Turisti imajo Grčijo v drugačnem spominu. Foto: EPA
Svoboda. Vse manj je je. In vse dražja je. Foto: EPA

Grčija, nekoč zibelka civilizacije, danes spominja bolj na Sodomo in Gomoro. Ostri varčevalni ukrepi zahtevajo hud davek, ki ljudi spravlja v obup. Tretje leto finančnega cunamija in revščina se je poglobila, nezaposlenost je dosegla rekordnih 18 odstotkov, plače so padle za tretjino od leta 2009, kriminal se je razmahnil v neslutene razsežnosti.
Tasos Ioannidis iz dobrodelne organizacije AMG International pravi, da se je zaradi varčevalnih ukrepov (znižanja plač, manjših pokojnin, znižanja minimalnih postavk) veliko Grkov znašlo na pragu revščine ali pod njim, tako da niti svojih obveznosti ne morejo več izpolnjevati.
Poleg tega sta se z gospodarsko krizo v Grčiji, ki je nekoč uživala sloves veselih in prijaznih ljudi, naselila huda depresija in brezup. "Pri mnogih se vse bolj povečuje občutek obupa in brezizhodnosti situacije. Število samomorov se je v zadnjem letu podvojilo, kar odseva stanje v Grčiji," je za MNN povedal Ioannidis.
Najbolj odmeven med temi samomori je bil tisti obupanega 77-letnega upokojenca, ki se je v začetku meseca ustrelil v glavo na trgu Sintagma, žarišču protestov proti varčevalnim ukrepom tamkajšnje vlade, saj ni hotel zapustiti dolgov svojim otrokom.
Skupno se je v smrt pognalo že 1.725 brezposelnih Grkov. Povprečno število samomorov v Grčiji je bilo pred krizo sicer veliko nižje od evropskega povprečja.
Na kosilo v ljudsko menzo
Zaradi varčevalnih ukrepov kar 1 od 11 ljudi v Atenah dnevno hodi po brezplačen obrok v ljudsko menzo za reveže, povprečen človek pa si danes ne more privoščiti niti osnovnih potrebščin. Prvomajski oddih na enem izmed grških otokov je danes le še spomin.
Položaj priseljencev je še hujši. Grčija je vrsto let pomenila obljubljeno deželo za politične begunce iz Afrike in Bližnjega vzhoda, za izseljence v iskanju služb in priložnosti. Danes se ti priseljenci izstradani in preplašeni potikajo po atenskih ulicah, iščejo hrano po smetnjakih in zatočišče v zapuščenih skladiščih - dokler jih od tam ne prežene policija, ki ne kaže nobenega usmiljenja. Po podatkih grške podružnice Zdravnikov sveta je bilo med aretacijami letos poškodovanih že več kot sto priseljencev.

Tudi med drugimi Grki narašča skrajni nacionalizem, sovraštvo do Negrkov, za katere menijo, da jim odžirajo službe, se povečuje. A Negrki služb nimajo in bi samo radi pobegnili iz grškega pekla - a zaradi direktive Evropske unije niti tega ne morejo in čakajo, da jih oblasti drugega za drugim strpajo v nekakšne zapore za azilante, od koder bi jih deportirali nazaj v države, od koder so pobegnili pred tamkajšnjim nasiljem in vojnami.
Centri za priseljence
In nedavno je odjeknila novica, da so se Atene po dogovoru z Brusljem odločile, da bodo v naslednjih nekaj tednih odprle prvega od 30 namestitvenih centrov za nezakonite priseljence, da bi tako zajezile socialni kaos, ki ga je sprožila gospodarska kriza. Centre bodo gradili v nekdanjih vojaških objektih, od tam pa bodo okoli 30.000 nezakonitih priseljencev deportirali v njihove rodne države.
Oblasti za porast kriminala "epidemičnih razsežnosti" dolžijo val priseljencev iz držav tretjega sveta. "Na podlagi aretacij in preiskav menimo, da do 70 odstotkov nasilnih zločinov zagrešijo tujci in to rečem, ne da bi si želel demonizirati priseljence," je povedal policijski predstavnik za javnost Thanassis Kokkalakis.

Vlomi, ropi (18 ropov na dan), kraje (11 na uro) in umori (eden na dva dni) so se povzpeli v nebo, in samo število vlomov na območju Aten se je po podatkih grške policije lani povzpelo za 125 odstotkov. Tudi na področju kriminala je Grčija še pred časom uživala eno najnižjih stopenj v Evropi.
Še najboljše stanje v Atenah opiše Delov dopisnik Boštjan Videmšek v svoji nedavni reportaži: "Prizori z nekaterih ulic so nadrealni. Noč živih mrtvecev: za evro mimoidočega se spopadajo razjedeni narkomani, težki invalidi, zapuščeni otroci, polni toksičnega lepila, ter množica poraženih in ponižanih Afričanov in Azijcev, ki jih je namesto "obljubljene dežele" v Evropski uniji dočakal inferno. Ves čas tulijo policijske sirene. Vrstijo se nasilne aretacije. Ponoči odmevajo ženski kriki. Veliko je posilstev. Kriminal prevzema pobudo. V Atenah pred očmi šokiranih turistov, ki so se razveselili poceni hotelske rezervacije, potem pa ugotovili, da je njihov hotel tako rekoč na vojnem območju, poteka velika tragedija popolnega razčlovečenja."

Katera država bo naslednja?