Homs je v rokah režima, kljub temu pa so v njem relativno pogosti napadi t. i. Islamske države. Foto: Reuters
Homs je v rokah režima, kljub temu pa so v njem relativno pogosti napadi t. i. Islamske države. Foto: Reuters
false
Sirski predsednik Bašar Asad (na plakatu) naj bi bil pripravljen na premirje, a le če uporniki premirja ne bi izkoristili za krepitev položajev. Foto: EPA

Štiri eksplozije so odjeknile v bližini šiitskega svetišča Sajida Zeinab južno od sirskega glavnega mesta Damask, v katerem je bilo ubitih najmanj 120 ljudi. Še pred tem je bilo v eksploziji avtomobila bombe v Homsu ubitih najmanj 59 ljudi.

Gre za enega najhujših napadov v mestu v petih letih vojne. Eksploziji sta odjeknili v predelu Zahra v središču mesta, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, ki ima sicer sedež v Londonu. Televizijske postaje blizu režimu v Damasku so prikazale ožgana trupla, zakopana pod ruševinami. Večina žrtev je bilo civilistov.

Napadi odgovor IS na uspehe vladnih sil
Napad v Homsu se je zgodil dan po tem, ko so vladne sile napredovale v boju proti Islamski državi (IS). Prejšnji mesec je namreč v Homsu IS prevzel odgovornost za bombni napad, v katerem je umrlo najmanj 24 ljudi. Predtem so vladne sile od IS-ja prevzele nekaj vasi v pokrajini Alep na severu.

Sirski observatorij je tako sporočil, da so v nedeljo vladne sile s podporo ruskih letal zasedle 18 vasi v vzhodnem predmestju Alepa, s čimer so dobili dostop do 40 kilometrov avtoceste med Alepom in Rako, glavnim oporiščem IS-ja v Siriji, poroča Al Džazira.

Homs pogosta tarča napadov
Decembra je bilo v napadu v Homsu po razglasitvi premirja, ki je vladnim silam omogočil prevzem še zadnjega uporniškega predela mesta, ubitih 32 ljudi. Homs je bil eno izmed središč upora proti predsedniku Bašarju Al Asadu leta 2011, a je zdaj spet v rokah režima. Napad je bil v soseski z večinoma alavitskimi prebivalci. Alaviti so manjšinska sekta, ki ji pripada tudi Asad.