Izbor Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 45 glasov Ocenite to novico!
Kriti Sharma
Poskrbeti moramo, da bomo z umetno inteligenco razreševali prave težave, pravi Kriti Sharma. Foto: BoBo
       Tehnologija lahko dejansko pomaga takrat, ko ljudje ne moremo. Naj razložim: če pogledate večino sveta, je tako, da je ena tretjina žensk žrtev zlorabe, bodisi v domačem okolju, bodisi v službenem okolju, bodisi na ulici. Pa vendar je število prijav zlorab izjemno nizko. K temu večinoma pripomore ravnanje drugih, ki recimo žrtev zlorabe sprašujejo, kaj je rekla, kako je bila oblečena in podobno, zaradi česar je žrtev še dodatno zaznamovana in jo je sram. Odkrila sem, da ko se ženske zatečejo po pomoč k umetni inteligenci, pa teh predsodkov ni in je zato pomoč učinkovitejša. Stroji, v nasprotju z ljudmi, nikogar ne obsojajo.       
Kriti Sharma je v Ljubljani nagovorila na dogodku Future of Work, ki sta ga organizirala podjetniška skupnost CEED in Zavod Ypsilon. Foto: BoBo
Kako bodo roboti soustvarjali naše življenje leta 2050? Foto: Youtube
       Živimo v zelo vznemirljivem obdobju. Mislim, da se bo naše dojemanje, kako razvijamo in kako uporabljamo tehnologijo, močno spremenilo. Predvsem se bo dvignila ozaveščenost o pomenu razvoja odgovorne in etične tehnologije.       
Mi razvijamo umetno inteligenco, mi je učimo vrednot. Popolnoma je v naših rokah, poudarja Kriti. Foto: BoBo
Eden najbolj znanih primerov razvoja umetne inteligence je Watson (ime nosi po prvem izvršnem direktorju IBM-a Thomasu J. Watsonu), ki lahko med drugim postavlja medicinske diagnoze. Foto: EPA

Dodaj v

Pri 15 letih je v Indiji razvila svojega robota, pri 30 se po vsem svetu zavzema za etično umetno inteligenco

Intervju s Kriti Sharmo
21. junij 2018 ob 06:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

"V moji šoli je bilo v razredu od 70 do 80 učencev, učitelj se je ukvarjal s petimi najboljšimi učenci in desetimi najslabšimi, vsi vmes so pa dejansko izviseli. Zdaj pa si predstavljajte, da obstaja robot tutor, ki bi se lahko posvetil vsakemu učencu in njegovim sposobnostim posebej. Ne gre za nadomestitev učitelja z robotom, ampak za podporo. V tem vidim razvoj umetne inteligence, " poudarja Kriti Sharma, ena od najprodornejših strokovnjakinj in menedžerk s področja umetne intelligence.

Eno izmed pravil, ki bi ga morali po njenem mnenju vedno upoštevati pri razvoju umetne inteligence, je, da je ne razvijamo, da bi nadomestila človeka. "Vedno mora biti jasno, kdo je tvoj sogovornik na drugi strani: ali je to računalnik ali človek."

Revija Forbes jo je lani uvrstila med 30 najperspektivnejših posameznikov v svetu tehnologije, mlajših od 30 let, Recode pa med sto najvplivnejših ljudi v svetu tehnologije, gospodarstva in medijev. Živi v Londonu s svojim fantom in robotom, s katerim imajo, kot pravi, veliko opravka tudi njeni prijatelji in družina. V torek je v Ljubljani nagovorila udeležence na dogodku Future of Work, ki sta ga organizirala podjetniška skupnost CEED in Zavod Ypsilon.

Odraščala je v Radžastanu v Indiji, v zelo napredni družini, v kateri so jo, v nasprotju z dekleti v večini indijskih družin, nenehno spodbujali, naj raziskuje, naj si zastavlja cilje in jih skuša uresničiti. Že pri 15 letih je razvila svojega prvega robota, različni vidiki umetne inteligence, v kateri vidi brezmejno število možnost za izboljšanje življenja, pa so postali njeno osrednje zanimanje.

Se zavedate, koliko odločitev o tem, kaj si želite, je danes namesto vas sprejela umetna inteligenca? Ko se prijavite v Facebook, algoritem odloči, kaj se vam bo prikazalo na časovnici. Ko iščete novo službo na LinkedInu, algoritem določi, kateri predlogi se vam bodo prikazali. Algoritmi nenehno sprejemajo odločitve o našem življenju,” pravi sogovornica.

Med drugim je vodja oddelka za umetno inteligenco pri podjetju Sage, ki razvija programsko opremo za manjša in srednje velika podjetja. Pred dvema letoma je opravila levji del razvoja pri Peggu, virtualnem poslovnem asistentu za podjetja, ki jim pomaga pri računovodstvu, upravljanju človeških virov in drugih vidikih poslovanja ter pozneje na podlagi zbranih podatkov in analize tudi svetuje, kako poslovanje izboljšati. “Dejstvo je, da majhna podjetja pogosto niso časovno učinkovita, saj se morajo ukvarjati z različnimi birokratskimi zadevami, namesto z razvojem. To smo želeli spremeniti. Pegg zdaj uporablja že več kot 100.000 podjetij, kar me zelo veseli,” pojasnjuje.

Kako dekle iz Radžastana pri 15 letih razvije svojega prvega robota, pri 30-ih pa je na čelu oddelka za umetno inteligenco v enem največjih britanskih podjetij za programsko opremo?
Odraščala sem v Radžastanu, kjer je veliko neenakosti, pravice žensk so še vedno v glavnem neuveljavljene, povprečen posameznik pa se poroči pri komaj 16 letih. Odraščala sem v družbi, kjer se ženske še vedno borijo za enakopravnost. Sama pa sem odraščala v družini, kjer so starši vedno kljubovali družbenim normam. Moja mama je bila novinarka, kar je bilo v 90. letih prejšnjega stoletja v tem predelu Indije velika posebnost. Odraščala sem v miselnosti, da lahko dosežem, kar želim, ker je vse mogoče.

Kako pa ste se srečali s svetom tehnologije in robotov?
Že zelo zgodaj sem se, po naključju sicer, srečala s tehnologijo. Brala sem različne knjige o računalnikih in si zamislila, da bi tudi sama razvila enega. In res mi je uspelo. S tem je že zelo zgodaj izginil ves strah pred tehnologijo.

Potem sem brala o robotih, ki so se začeli pojavljati, in sem pomislila, da bi lahko tudi sama razvila robota. In sem ga. Kar malce nerodno mi je povedati, toda bil je robot, ki je »lovil« oz. prinašal sladkarije s polic. Vsak dan je bil pametnejši, znal se je izogibati ljudem in drugim oviram. Tako sem se začela učiti o delovanju strojev in umetni inteligenci.

Ključno pri vsem pa je bilo, da sem začela razumevati, kako tehnologija in umetna inteligenca, kot je moj robot, lahko pomagata pri reševanju težav, ki obstajajo v moji okolici. Kako lahko, recimo, pomaga ženskam, da so varnejše na ulicah. Eden od projektov, s katerimi se trenutno ukvarjam, je pomagati dekletom in mladim ženskam v državah v razvoju, kot sta Južna Afrika in Indija, v primerih, ko jih nadlegujejo ali zlorabljajo oz. ko se počutijo ogrožene. Tehnologija lahko dejansko pomaga takrat, ko ljudje ne moremo. Naj razložim: če pogledate večino sveta, je tako, da je ena tretjina žensk žrtev zlorabe, bodisi v domačem okolju, bodisi v službenem okolju, bodisi na ulici. Pa vendar je število prijav zlorab izjemno nizko. K temu precej pripomore ravnanje vokolice, ko recimo žrtev zlorabe sprašujejo, kaj je rekla, kako je bila oblečena, s čim je "izzvala" neželeno ravnanje in podobno, zaradi česar je žrtev če dodatno zaznamovana in jo je sram. Odkrila sem, da ko se ženske zatečejo po pomoč k umetni inteligenci, pa teh predsodkov ni in je zato pomoč učinkovitejša. Stroji, v nasprotju z ljudmi, nikogar ne obsojajo. Tudi v tem torej vidim veliko moč umetne inteligence: v pomoči ženskam. To je moj cilj, torej razvoj umetne inteligence za pomoč pri reševanju različnih težav v družbi, ne pa razvoj umetne inteligence za naslednjo vojno ali novo orožje.

Če se vrnem k svojim koreninam. V moji osnovni šoli je bilo v razredu od 70 do 80 učencev, učitelj je imel zelo malo časa za posameznika. Ukvarjal se je s petimi najboljšimi učenci in z desetimi najslabšimi, vsi vmes so pa dejansko izviseli. Zdaj pa si predstavljajte, da obstaja robot tutor, ki bi se lahko posvetil vsakemu učencu in njegovim sposobnostim posebej. Ne gre za nadomestitev učitelja z robotom, ampak za podporo učitelju, za omogočanje posamezniku prilagojenega učenja. V tem vidim pomemben razvoj umetne inteligence.

Kako je potekalo vaše izobraževanje?
Kot že rečeno, sta mi bila zelo všeč razvijanje in izdelava različnih stvari. Imela sem srečo, da sem bila kot najstnica povabljena v vladni vesoljski laboratorij, kjer sem “spoznala” Alexo (Amazonova navidezna pomočnica) oz. eno njenih prvih različic. Strokovnjak, ki je bil tam, je računalniku dejal: Naredi to. In računalnik je to v simulaciji tudi res naredil. Bila sem naravnost očarana in sem si mislila: To hočem, to hočem imeti doma. Predstavljala sem si, kako bi lahko pomagal, recimo, moji babici, ki je imela težave v vidom. V tistem hipu sem jasno videla, kako bi lahko tehnologija olajšala oz. pomagala in sem se seveda tega želela naučiti. V tistem obdobju sem si želela, da bi imela takšno pomoč, recimo, enkrat v življenju, pa je bil potem razvoj res izjemno bliskovit oz. veliko hitrejši, kot sem si kdajkoli mislila.

Da nadaljujem zgodbo o izobraževanju. Obiskovala sem šolo za inženirje, še vedno v Radžastanu, in že takrat sem sodelovala v več razvojnih projektih. Potem sem dobila štipendijo za St. Andrews v Veliki Britaniji, pozneje pa sem bila sprejeta na doktorski študij na Oxford, a se nisem odločila zanj, temveč sem se raje odločila za delo v praksi oz. gospodarstvu.

Tako ste pristali potem v Londonu.
Da, moram reči, da imam izvrstne izkušnje. Ljudje so zelo odprti, in res imam srečo, da lahko uresničujem svoja prizadevanja, za katere mi je mar, kot je, recimo, digitalna enakost. Že zelo zgodaj v življenju sem videla, kako lahko umetna inteligenca in algoritmi spodbujajo predsodke. Recimo številni algoritmi so rasistični in seksistični. Vem, da se to sliši grozno, toda številni algoritmi, ki povezujejo delovna mesta in kandidate, se lahko “naučijo” predsodkov: tako moški dobivajo boljše plače, boljša delovna mesta … To ni prav, žal pa se to dogaja vsak dan. Moje razmišljanje je šlo v smeri, da moram naučiti stroje, da bodo prijaznejši (smeh).

Vedno poudarjate pomen etične umetne inteligence. Ko govorimo o umetni inteligenci, še vedno veliko ljudi najprej pomisli na robote, ki bodo nadomestili ljudi in jim “odžrli” delovna mesta, skratka jih je strah.
Veliko strahu glede ohranitve delovnih mest in tudi nadzora samega je neutemeljenega, kajti mi smo tisti, ki razvijamo te stroje. Kot otroci so: naučiti jih je treba osnovnih veščin, jim privzgojiti vrednote. Seveda pa moramo ob tem poskrbeti, da bodo razreševali izzive. Treba je delovati, ne pa se bati. Kot inženirki mi je to težko reči, toda treba je reči: razvijati je treba orodja za naše življenje, toda ne smejo jih razvijati le inženirji, temveč morajo sodelovati različni ljudje, od psihologov, politikov, pravnikov do filozofov, ki morajo sodelovati oz. združiti moči.

Velika težava v moji industriji je tudi spolna neuravnoteženost. V industriji je le od 15 do 17 odstotkov žensk, kar je zelo malo. Če pri razvoju novosti niso zastopani različni sestavni del družbe, je to težava.

Zadnjih 15 let je bilo obdobje, ko je družba zelo nekritično sprejemala tehnologijo, ki je prepredla naš vsakdan. Recimo družabnim omrežjem smo slepo zaupali, kar pa se zdaj spreminja, EU je uvedel GDPR, v ospredje prihaja varstvo potrošnika, ljudje se počutijo zelo ranljive in želijo poskrbeti za varovanje svoje zasebnosti. Kako se zdaj ta dva koncepta, velika uporaba in hkrati varovanje pravic, po vašem mnenju lahko srečata?
Živimo v zelo vznemirljivem obdobju. Mislim, da se bo naše dojemanje, kako razvijamo in kako uporabljamo tehnologijo, močno spremenilo. Predvsem se bo dvignila ozaveščenost o pomenu razvoja odgovorne in etične tehnologije. Vemo, da nas lahko rast sicer pripelje do določene točke, toda da bi skupnost res napredovala, je treba razvijati odgovorno tehnologijo, in to je treba narediti na pravi način. Pri tem igrajo ključno vlogo tri družbene skupine. Najprej so tu ljudje, ki razvijajo tehnologijo, poiskati je treba prave ljudi in partnerje. Potem so tu zakonodajalci in vlade, ki ne smejo zaostajati za napredkom, temveč se morajo hitro odzvati na spremembe. Potem pa so tu še potrošniki oz. uporabniki, ki postajamo vse bolj ozaveščeni glede svojih pravic. Umetna inteligenca naj bi nas naredila bolj produktivne in manj odvisne. Žal pa v praksi vidimo, da so ljudje vse bolj odvisni od tehnologije, kar je treba spremeniti.

Eno izmed pravil, ki bi ga morali upoštevati pri razvoju umetne inteligence, je, da je ne razvijamo, da bi nadomestila človeka. Vedno mora biti jasno, kdo je tvoj sogovornik na drugi strani: ali je to računalnik ali človek.

Razlike v razvoju sveta so velikanske: na eni strani boj za golo preživetje, na drugi strani izjemne možnosti za napredek in razvoj. Ali lahko umetna inteligenca v določenem obdobju, recimo še v času našega življenja, pomaga pri zmanjšanju tega prepada?
Ja, sem optimistka. V zadnjem času se ukvarjam s projektom, v katerem sodelujem z otroki, spodbujam jih k razvoju umetne inteligence z mislijo na družbo naše prihodnosti. Kar me zelo veseli je, da njihove ideje niso povezane z razvojem algoritmov, s katerimi bi recimo poenostavili uporabo oglasov, temveč želijo razrešiti različne praktične izzive, s katerimi se spopada družba. Pri tem pa je treba poudariti, da imamo veliko odgovornost, in sicer so potrebne spremembe v izobraževanju, ki bodo potem omogočili iskanje odgovorov na te izzive. Naslednjo generacijo je treba pripraviti na drugačne izzive, kot jih je imela naša.

Otroke je treba učiti, kako razreševati težave. MIslim, da bodo v prihodnje veščine še bolj pomembne. Kajti stroji so odlični pri avtomatizaciji, nimajo pa empatije, čustvene inteligence, ustvarjalnosti. To moramo spodbujati pri otrocih.

Sami ste že poudarili, kako malo žensk je v svetu tehnologije. Kako spremeniti miselnost, da ne spadajo vanjo? Kakšen nasvet bi jim dali?
Ni vam treba ves čas poslušati drugih. Ne skrbite, poskusite, tvegajte, možnosti je danes veliko več, kot pred recimo 15 leti. Takrat še spleta ni bilo. Danes je na voljo tako veliko informacij, svet se je odprl, še nikoli ni bilo tako lahko poiskati pomoči. Poiščite somišljenike. In razvijajte robote! (smeh)

Kje se vidite čez, recimo, 20 let?
Ujeli ste me nepripravljeno. Mislim, da bo v ospredju mojih prizadevanj še vedno boj za enakost med spoloma. Kar je v bistvu zelo žalostno. Kajti želela bi si, da to čez 20 let sploh ne bi bilo težava. Določen napredek je sicer že bil storjen, toda ostaja še vedno veliko dela.

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
janezkranjski122
# 21.06.2018 ob 06:54
Dej ne serite s temi "razvila svojega robota". Po takih standardih so dijaki iz Vica razvili svojo podmornico in sli v vesolje, da ne govorim o kaksnih studentih iz nasih elektro faksov.
arhitektka
# 21.06.2018 ob 08:02
Nisem brala naprej, prvi stavek mi je pritegnil pozornost:
V moji šoli je bilo v razredu od 70 do 80 učencev, učitelj se je ukvarjal s petimi najboljšimi učenci in desetimi najslabšimi, vsi vmes so pa dejansko izviseli

Ker točno to se dogaja pri nas, le da je v razredu manj učencev!
blue.night
# 21.06.2018 ob 07:29
tuintam

To ni pravi UI, gre zgolj za sistem s senzorji, ki je v naprej programiran. Letala so recimo zmožna večje avtonomnosti od Tesle že desetletja, vendar še enkrat, to ni UI.
dobersvet
# 21.06.2018 ob 09:18
"Pri 15 letih je v Indiji razvila svojega robota"

Moj prijatelj je že v osnovni šoli naredil robota, da so vsi samo gledal.
Sedaj pa peče čevape v Iškem Vintgarju.
LukaH
# 21.06.2018 ob 13:07
Ste že kdaj bili v Indiji? Zanesnjaki hodijo tja pomagat "bogim" Indijcem, Indijcem nižjih kast... otroči umirajo od bolezni, lahkote, so zlorabljeni, pohabljeni... ne morem reči umazanija, ker je prelep izraz - dobesedno reke dreka.
Višjim kastam, ki razvijajo ("kao") robote, "dol visi" za teh nekaj sto milijonov njavečjih možnih revežev na zemeljski obli. Celo afriški otroci, najbolj revne afriške države živijo višji standar življenja kot otroci nižjih kast v Indiji.
Ljudje se množijo nekontrolirano... nekje je pač meja dostojanstva in pravica do razmnoževanja. Rasizem v obliki kastnega sistema je nekaj kar ne znajo pojasniti niti avtorji nacionalsocializma.
Država zelo globoko v d**** in država z "hi-tech" ... planet na planetu.
foxhunt
# 21.06.2018 ob 08:55
Preden sem prebral odgovor na zadnje vprasanje sem vedel, kaj približno bo odgovorila. Pri tej osebi je lepo viden kompleks boja med spoloma. To pa ni nic posebnega ce prihaja iz indije poduhovljene dežele, in kastnega sistema.
Naj se raje zavzema za enakopravnost med ljudmi.
bralec#62990
# 21.06.2018 ob 07:34
Ko pride prva prava UI in prevzame našo infrastrukturo, ki je itak vedno bolj elektronsko povezana, nas bo ta UI peljala sr** tako da nam ne bo nič jasno. Kot mravlje, ki jim podrejo mravljišče zaradi podiranja sosednje smreke. Tako kot mravljam ni nič jasno kaj se dogaja, tako nam ne bo jasno.
discoversci
# 21.06.2018 ob 08:35
20 milijonov let evolucije nameravajo "posimulirat" s von Neumannovo arhitekturo. A se hecate ? Z otročjim premetavanjem statističnih podatkov ne more in ne bo nkoli ustvarjeno nekaj kar je sposobno intuicjie, inovativnosti oz. kreativnosti in emocij. Vedno ko je govora o robotih in umetni inteligenci nam flozajo in prikazujejo železje povezano s servo motorji, kar nima z AI nobene veze. In ko to folk vidi, je čist frapiran. Oh in sploh in uh in eh.... Še posebno kakšne mlekarice v letih. To mora bit hard štos s strani "oglaševalcev" AI ali robotike... Nimamo pojma o možganih, poznamo da so kemijske reakcije notri, na mikro nivoju, ampak še vedno pojma nimamo kako in zakaj tako funkcionirajo. Sicer pa, predno (če sploh) bomo mi kaj pametnega odkrili na področju AI, se bomo po mojem prej zadušil v lastnih smeteh in do nam podobnega ekvivalenta ne bomo nikoli prišli. Pa tudi paradoksalno bi bilo vse skupaj, če bi do tega prišlo (izključujem kolniranje, ki je krajša pot :P). Pomislite zakaj bi bil paradoks ;) Trenutno se pa mora pač nekaj nabijat na to temo, zaradi marketinških potez. Zeh zeh ... dolgočasno.
Simba
# 21.06.2018 ob 07:37
"Veliko strahu glede ohranitve delovnih mest in tudi nadzora samega je neutemeljenega, kajti mi smo tisti, ki razvijamo te stroje."

Ne, v bistvu je naročnik tisti ki naroči stroje in postavi zahteve, kar VI naredite je samo to, da izpolnite naročilo.
Torej v grobem: biznis, keš, money.
Če bo naročnik nek lastnik podjetja, ki hoče 50% delovne sile odpustiti in vsaj podvojiti proizvodni cikel, mu boste VI to sprogramirali in zrobotizirali. Zato ste tudi tu. In to je, kar se tiče gospodarstva tudi cilj lastnikov: pocenitev in multiplikacija proizvodnje (robot dela 24/7/365).
hepan
# 21.06.2018 ob 09:02
To je doprinos druzbi, razvoj tehnologij, ne pa bajta franko in ronaldo.
dsuser
# 21.06.2018 ob 08:35
Me zanima kateri angleški izraz za "razviti robota" je bil uporabljen v izvirniku. Poznam fanta, ki je "razvil" robota pri osmih letih. Z Lego Mindstorm. Ni pa treba kriviti ne družbe in ne učiteljev, da je v svetu tehnologije tako malo žensk. Vprašajmo njih. Ženske, zakaj vas je tako malo v svetu tehnologije? Tako. Naslednji članek bo upam o kakšnem moškem vzgojitelju ali medicinskem bratu. Seveda bo v enakem duhu predstavljen kot heroj na svojem področju.
brain2k
# 21.06.2018 ob 11:09
Indijci so brihtni....
Hohštaplerija
# 21.06.2018 ob 09:32
Zelo površno ter nejasno razmišljanje... in niti ene omembe Asimova, ki se je poigraval z osnovnimi koncepti robotizacije družbe že pred 60+ leti.
StpSorsOF
# 21.06.2018 ob 08:57
Lepo

Upam, da kmalu beremo podobne intervjuje s sposobnimi in omogocenimi inzenirkami tudi v Savdski Arabiji, Pakistanu, Indoneziji, Afriki...

RTVSLO dajte zrihtat!

Hvala lepa
tuintam
# 21.06.2018 ob 08:15
arhitektka

Enkrat je neka naša učiteljica, ki je šla na letni dopust v Afriiko, napisala zelo lep članek, kako nekje šola ni delovala, ker niso imeli učitelja. Dopust je porabila, da je ustregla otrokom, željnim znanja... Ganljivo. Sploh se ne piše o tem, kako vsak človek hrepeni po znanju, po biti opažen, sodelovati, pomagati drugim in sebi. Kar se tega tiče smo prestrašeni, zastrahovani in potem oholi in napadalni. Žal mi je, da sem pozabil, kje je bil članek objavljen. Rojevajo se novi in novi ljudje, vedno tabula rasa ... Nekateri se pa režijo, češ da je dovolj, če sami kaj vejo. Od njih pa ničesar. Razne elite, češ da oni so načelno vsega sposobni. Na vse da imajo pripravljene odgovore, le vprašati da jih je treba, bogove.
seven7
# 21.06.2018 ob 08:13
Kako bo neetični človek razvil etično umetno inteligenco.

Ti znanstveniki so čisto zblojeni in svoj umski potemcial tratijo za neumnosti.
tuintam
# 21.06.2018 ob 07:49
Ma, recimomda mi ob vsem tem podivja domišljija, recimo pa, da se človeku vmes strga 'špaga'...

A članki o UI so vedno v redu... Ker človek potem še na kaj drugega s tem nabaše. Tole razmišljanje v zvezi z omenjenim spravi vse skupaj v povezavo s konceptom časa. Podobno, kot Kriti Sharma zgoraj poudarja, da UI ne sme izpodriniti človeka. Who is Wilson: Cast Away and Time Travel (PT1 in PT2).

Samo navržem, če se vmes ni pretrgalo povezave s časom, a v našem sistemu, v radikalnih sistemih, tudi v socializmu, v t.im. neoliberalizmu (čeprav je to neoradikalizem) itd. itd. gre vedno za nekaj začasnega v trajni uporabi. Npr. (kao) začasno je (z ustavo, kar je pa trajno) vzajemni kapital kar prenašan v last upraviteljev, enako s tem rezultati dela; socializem je prehodni sistem, v vojni, krizi in tudi v 'prehodnem' socializmu 'začasno' prevzame identiteto družbe upravitelj (upravlja Država, države pa ločeno in ščitene tudi pred upravitelji enostavno kar ni, državljani smo pa del česa že) ...
Zatarra
# 25.06.2018 ob 12:35
P.S.: V premislek še en zanimiv video -

Elon Musk, AI, artificial intelligence robots, Boston Dynamics, DOD etc.

"Don't worry - if you're nice to me I will be nice to you."
Zatarra
# 25.06.2018 ob 12:24
Jaz sem pa mnenja in prepričanja, da se bodo zares prave, ali pa bistveno večje in usodnejše težave pravzaprav začele tedaj, ko bomo/bojo prave težave začeli reševat z umetno inteligenco in jih prenehali reševati z lastno inteligenco! Če bo slednje itak sploh še kaj ostalo ... :>
clutch00
# 25.06.2018 ob 08:57
js razvijam zivljenja 2x-3x na dan
kritik101
# 22.06.2018 ob 22:03
Ne, ker potem ni inteligenca.

UI naj bi pomenilo, da razmišlja sama, neodvisno od človeka. Z njenimi sposobnostmi in hitrostjo to pomeni, da bo od trenutka obstoja do časa, ko bo presegla človeka, minilo par mikro sekund.

Glede na to, da bo inteligenca, se tudi nima smisla zanašati na to, da bo igrala po pravilih, ki jih je določil človek. Igrala bo po svoje, kot vsako drugo misleče bitje. Ne nujno v dobrobit ljudi.
Dick Kurchevich
# 21.06.2018 ob 20:17
...umetna inteligenca bo po vsej verjetnosti počela enake neumnosti kot naravna vendar z veliko večjo hitrostjo...vedno nam hočejo vsiliti občutek, da je umetna inteligenca boljša, a če jo ustvarja "naravna" inteligenca potem je lahko v najboljšem primeru zgolj enaka ali slabša od nje...
porota
# 21.06.2018 ob 19:16
...verjetno bi uvedla spolne kvote v računalništvu, matematiki....v sodstvu bi pa uvedla 100% ženske kvote....
porota
# 21.06.2018 ob 19:07
Mogoče ta ženska zna z robotiko....če ni prišla naprej s feminističnimi parolami.....
....imam pa bolj občutek kot pomagat ljudem, da ima namen zdravit svoje koplekse....
Gapa
# 21.06.2018 ob 14:14
Aha, še ena "poster child", genius persona.
Ti ljudje nimajo sramu, da se izdajajo za nekaj, kar očitno daleč presega njihove realne kapacitete. Imajo pa veliko priznanj na steni, nedvomno.
Kot zgodba pred časom v zda, ko je genius kid izumil radio. Je pa to dober biznis za te primerke.
Canis.Lupus
# 21.06.2018 ob 13:20
Sposodna gospa. Bravo!
Mirko Tipka
# 21.06.2018 ob 12:12
tuintam
# 21.06.2018 ob 07:19
Michiu Kako, recimo tule: Vojska je en od investitorjev v novo tehnologijo, tudi v tehnologijo UI. Zaradi te bo slep znova videl, hrom shodil


Če pogledam trenutno situacijo v ZDA (čisti kapital), potem bo slepega zamenjal robot, ki bo videl, in hroma zamenjal robot, ki bo lahko hodil... mi ljudje pa smo prevelik strošek, da bi lahko živeli v kapitalizmu...
tuintam
# 21.06.2018 ob 11:29
matejagr
...Zakaj ne "doma"? Zakaj London...


Kr tko, vem da je preveč in premalo obenem. Da nič ne vem... Zadnjič enkrat sem v nekem filmu slišal, da so Angleži obvladovali dve petini sveta. Indija je bila njihova. Danes je pa Anglija še vedno tudi indijska... Velika Britanija s kraljico nekako še vedno obstaja, s te pa prosti trg, svet brez meja in ... migracija. Kot nuklearni fizik greš pač tja, kjer ima kdo nuklearko... Se tebi zdi Prešeren tipičen Slovenec? V bistvu je svetovljan, ki je ostal Slovenec. Kriti Sharma pa tudi, npr.
deželan
# 21.06.2018 ob 08:55
Zgodovina nas uči, da moramo na napredek gledati pozitivno. Primer kuge je zgleden, saj je ta bolezen vse do odkritja zdravila sejala smrt. Brez raziskovanja in želje po iznajdbi zdravila, bi za kugo trpeli še danes.
Na vprašanja ali nam bodo zavladali roboti se je potrebno vprašati ali jim bomo to dovolili, torej je vedno človek tisti, ki lahko odpre ta vrata. Če primerjamo gospodarstvo in politiko, se ti dve dejavnosti močno razlikujeta v segmentu reklamiranja. Ko se reklamira gospodarstvo, obstaja kar nekaj pravil, ki prepoveduje zavajanje. Obstaja tudi velika možnost, da bo dobrina ki jo prodaja gospodarstvo ob spoznanju, da škodi ali da je nekvalitetna akter nosil posledice tako materialne kot moralne. Politika kot človeška dejavnost ima tu veliko, verjetno preveliko svobodo in prav bolna želja po vladanju je tista, ki nas lahko pahne čez rob ob uporabi vseh sredstev, tudi robotov. Na to vprašanje bomo morali slej ko prej najti odgovor.
dsuser
# 21.06.2018 ob 08:45
Discoversci. Točno tako! Tu veliko vlogo odigra tudi Holywood, ki povprečnemu človeku "da misliti".
Peroz
# 27.06.2018 ob 16:22
Aja, pa ko omenjate vrednote:
- jih imamo res?
- kot odgovor na katero zgodovinsko tegobo so nastale?
- so še relevantne ali smo samo čustveno navezani na njih?

Če pa verjemete, da ste nevem kako poduhovljena bitja, z vrednotami poslanimi od boga, pa vsa čast, lepo in romantično od vas. V resnici so vrednote zato, da se ne pobijemo oziroma natančneje, da nas ne ubijejo. :)
Peroz
# 27.06.2018 ob 16:05
Tisti, ki ste mnenja, da naravna inteligenca je in vedno bo inteligentnejša od umetne, se razglejte okrog sebe, poglejte soljudi, in pomislite, če jih je večina res tako noro brihtnih, da njihovega dela/aktivnosti ne bi zmogel en vsaj pol toliko let treniran stroj, kolikor so stari tej veleumi.
Človek dela napake, iz njih pa se včasih uči, včasih pa tud ne. Stroj se iz svojih napak vedno uči, in to statistično relevantno.
Človek se boji vrvi, če ga piči kača, piha jogurt, če se opeče v mleku in podobne anekdote južnih rečenic... stroj pa se brez stresa nepotrebne čustvenosti varje vročinne in pika, špage in jogurt pa ga ne vznemirjajo.

Človeške miselne zmogljivosti niso tako neverjetne, kot si hočemo predstavljati, v resnoci so naši možgani polni nekih brmen iz preteklosti in narobe razumljenih izkušenj.
Glede na to, kaj zmorejo računalniki za strojno učenje, UI verjetno ni več tako zelo daleč.
LukaH
# 21.06.2018 ob 13:10
Spodaj sem napisal glede na omembo "vrednot" - AI naj bi učili vrednot, ... kakšnih? Indijskih? - nimajo vrednot. "Vrednote", ki jih zahodnjaki vidimo na indijski podcelini so utopični mit.
matejagr
# 21.06.2018 ob 11:35
Se strinjam, ne govorim o mejah v znanosti, ker jih ni in niso potrebne, nisem pa preprican, da se to brezmejno znanje tudi brezmejno aplicira ali pa deli. Samo to.
tuintam
# 21.06.2018 ob 11:16
brain2k
Indijci so brihtni...


Matematiki so baje odlični, angleščino pa klepljejo tako, da bi bil celo jaz tiho. Sam povem, da zadnjič, ko smo brali Janov članek (Kje je Jan, Konečnik) o njegovem obisku v Kambodži, pa ko je videl še tiste njihove nekdanje areste iz državljanske vojne, da se mi je zazdelo, da je ponoči z letalom pobegnil iz Kambodže v Indijo in jo videl kot Indijo Koromandijo...
tuintam
# 21.06.2018 ob 11:09
deželan etc.
...Se popolnoma strinjam. Vendar sam program diagnoze še ni zadosten, mi bi potrebovali še program, ki bi spremljal storilnost, saj je evidentno, da v zdravstvu pridne kaznujejo, lene nagrajujejo...


Razumem in se strinjam, vseeno bi pa omenil, da obstaja tudi delo z učinkom in delo brez učinka; s smotrom in brez. Lahko garaš, pa ni učinka. Odvisno os sistema (tudi ureditev s tem mislim), v katerem se dela.

In naprej, ta besedna igra, nekateri se samo delajo, da delajo, dobivajo priznanje v obliki plače ipd., tisti, ki res kaj naredijo, pa dostikrat niti ne. Ponavadi se mastijo drugi, dotični pa nasrkajo.

V tem je sploh keč sistemov, tudi političnih in pa opcij (načinov, česa že?) ... Prestrašeni in kvazi močni ponavadi v redu sistema niti nimajo...

Pa še dodatno zafrknjeno vprašanje (še bolj poglobljeno): ali je upravitelj Država ali pa občine res upravičen, da se prikazuje kot lastnik kapital, s katerim upravlja? Ko prevzame identiteto lastnika? Češ da je upraviteljica Država ali Združenoi delo ali pa kakšna politična stranka, kakšen subjekt... že kar družba. Češ, mi smo družba, pa take.

In češ da družba da upravlja, da ljudstvo je oblast ipd. Ko prav s tem ne oblast ne Država ne upravitelji niso zavezani celoti kot neupravitelju oz. kakšni celoti sploh, kateri ne bi noben posamezen subjekt (niti lastna Država kot upravitelj ne, niti kakšno Združeno delo kot upravitelj) mogel suniti pravne identitete. Celoti, kateri pa res pripada vsak subjekt, ki naj bi ga branili pa potem tudi upravitelji po dolžnosti, eden pred drugim. Ne pa da se trkajo, kako da so oni tisti, ki naj se bi ga branilo, da so oni družba, država v smislu celote ipd.

Identiteta kot identiteta nasplošno je eno, pravna, knjigovodska ipd. pa drugo. Eno je čvek, drugo pa dejansko. Ali upravitelji pri nas kaj komu predajo, so komu zavezani, ali celoto priznajo ločeno od sebe? Čvekajo, da jo, v resnici je pa ločeno od sebe noben. Ker to ustava od njih ne zahteva. Ker spoi si tak sistem oblikovali. Da celoto ločeno priuznati sploh možno ni.

V ZRNJ je npr. vzajemni kapi6tal lastniško ločen od subjekta Države na ustavnopravnem nivoju in ni državni, pač pa lastniško-javni, davkoplačevalsko celoto mora pa ločeno od sebe priznavati tudi subjekt upraviteljica Država, občine ipd. Jasno, dac mi pojmov pa še vedno ne ločimo, da za nas je oblast isto kot ljudstvo...

Noben upravitelj pri nas (niti Država kot upraviteljica ne) ne preda ničesar celoti. In kaj je to drugega, kot samovolja, zavezanost samo samemu sebi? Samovolja na vsakem koraku in dobesedno kraja identitete povsod.

Narod z oblastjo juriša nad oblast, še vedno ne znamo družbe ščititi pred oblastjo drugače, kot z oblastjo, govoriti o pravni državi kot o vladavini ipd.
matejagr
# 21.06.2018 ob 09:59
Vse super, edino kar me moti je
Potem sem dobila štipendijo za St. Andrews v Veliki Britaniji, pozneje pa sem bila sprejeta na doktorski študij na Oxford

Zakaj ne "doma"? Zakaj London, India je na tem podrocju precej mocna, zakaj iz zahoda uciti kot da "tretjerazredne" studente, ki na enak nacin izseljujejo znanje spet na zahod. Definitivno ji lahko nudijo ustrezno infrastrukturo doma.
Vojanov79
# 21.06.2018 ob 09:52
Pri nas pa so politiki in nekateri volivci se 10 let za leseno zlico.
deželan
# 21.06.2018 ob 09:22
copcop
Upam, da bo program za diagnozo bolezni čim prej v slovenskem zdravstvu, ker toliko nesposobnih zdravnikov kot jih imamo v Sloveniji težko najdeš.
---------------

Se popolnoma strinjam. Vendar sam program diagnoze še ni zadosten, mi bi potrebovali še program, ki bi spremljal storilnost, saj je evidentno, da v zdravstvu pridne kaznujejo, lene nagrajujejo. Zelo podobno je tudi v ostalem javnem sektorju. Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja ipd. dovoljenj, bi lahko popolnoma avtomatizirali in izločili uradniške bremzače. Občina sprejme prostorski plan in tu naprej je vse le tehnika, ki jo ovirajo tisti, ki imajo lastne interese ali ti, ki želijo zaslužka pod mizo.
tuintam
# 21.06.2018 ob 08:20
arhitektka

Pa še ta PS, da me ne boš narobe razumela: na koncu odločajo tisti brez znanja in tudi načrtujejo tisti brez znanja, obenem ko znanje zamenjujemo pa tudi s titulami.
tuintam
# 21.06.2018 ob 07:55
Pravo in narobe so poskusi diskreditacije. Kar se mene tiče, upam da nisem poskušal diskreditirati nobenega.
STRD
# 21.06.2018 ob 07:54
Na žalost če bomo hoteli preživeti. Bo treba delat.
Ne bojo vsi za računalnikom...
Ha... ha...
To bo še žurka....
Ha...ha....
Toliko ljudi na svetu misli, da jih bo računalnik rešil....bedno...res bedno...
Najhuje pa je, da pol zemljanov misli delat v pisarnah. Na hladnem poleti... pozimi pa na toplem.
Drugače pa podpiram nove tehnologije.
Sam ne v vojaške namene....
tuintam
# 21.06.2018 ob 07:53
blue.night

Ni? Poznaš ločnico? Ne gre samo za nevronske mreže kot UI. Ker tudi te so še daleč od kakšne zavesti. UI v bistvu še ne obstaja. Tako da tole je del tiste UI, ki da naj bi že obstajala.
tuintam
# 21.06.2018 ob 07:28
:) Watson s fotografije in Wilson iz filma Cast Away sta pa verjetno malo povezana.
tuintam
# 21.06.2018 ob 07:19
Michiu Kako, recimo tule: Vojska je en od investitorjev v novo tehnologijo, tudi v tehnologijo UI. Zaradi te bo slep znova videl, hrom shodil ipd. Recimo da je opozoril, da za vojsko znamo dobiti denar, za znanost pa ne, pa da za znanost bi se ga dalo dobiti preko vojske. Recimo, da ljudje ne oslepijo in ne postanejo hromi zaradi vojn...

Elon Musk, ki med prvimi v Teslo vgrajuje UI, je opozoril, da je UI en najbolj nevarnih podvigov, ki se jih je človek kdaj lotil (recimo tukaj). Se pravi, da je treba biti previden in da eno je demokratizacija znanja, drugo pa demokratizacija tehnologije brez znanja... Kar pa robotika dostikrat tudi je.
Canis.Lupus
# 21.06.2018 ob 13:21
janezkranjski122
# 21.06.2018 ob 06:54
Prijavi neprimerno vsebino Dej ne serite s temi "razvila svojega robota". Po takih standardih so dijaki iz Vica razvili svojo podmornico in sli v vesolje, da ne govorim o kaksnih studentih iz nasih elektro faksov.


janez zna (verjetno?) odpret pir z eno roko. Tudi to je dosežek. jebeš robotike :)
OnionRing
# 21.06.2018 ob 09:56
res ne vem zakaj folk hoce Skynet izvest…..
mile952
# 21.06.2018 ob 09:52
@bralec#62990

# 21.06.2018 ob 07:34
Prijavi neprimerno vsebino Ko pride prva prava UI in prevzame našo infrastrukturo, ki je itak vedno bolj elektronsko povezana, nas bo ta UI peljala sr** tako da nam ne bo nič jasno. Kot mravlje, ki jim podrejo mravljišče zaradi podiranja sosednje smreke. Tako kot mravljam ni nič jasno kaj se dogaja, tako nam ne bo jasno.


Večini že danes ni nič jasno, LOL. Pa vendarle zgornja trditev ne drži. Tudi UI programira človek, lahko jo vzpostavi za delovanje, lahko jo spreminja, posodablja, lahko jo pa tudi izklopi. V vsakem primeru je človek tisti, ki na koncu odloča.
copcop
# 21.06.2018 ob 08:55
Upam, da bo program za diagnozo bolezni čim prej v slovenskem zdravstvu, ker toliko nesposobnih zdravnikov kot jih imamo v Sloveniji težko najdeš. Posledica negativne selekcije, birokratskega razmišljanja in prijateljskih vez pri napredovanju, zato sposobni obupujejo ali odidejo in paciente obravnavajo nesposobneži. Upajmo, da jim bo vsaj kakšne Watson v pomoč.
kobajagi7
# 21.06.2018 ob 08:53
ta prispevek je kot nalašč za ČAS KISLIH KUMARIC.....
ta fraza se zadnja leta zanemarja... le zakaj?
Kazalo