Razmere v Kirgiziji se tudi mesec dni po množičnih protestih niso umirile. Foto: EPA
Razmere v Kirgiziji se tudi mesec dni po množičnih protestih niso umirile. Foto: EPA
Kurmanbek Bakijev
Bakijevu so protestniki prejšnji mesec očitali zlorabo oblasti. Tako kot je prišel na oblast, je tudi odšel - z množičnimi protesti. Foto: EPA

V mestih Oš, Džalalabad in Batken so podporniki Kurmanbeka Bakijeva zasedli vladna poslopja in v Džalalabadu zajeli tudi guvernerja ter poskušili zavzeti tamkajšnje letališče.

O žrtvah ne poročajo. Tiskovni predstavnik začasne vlade je sporočil, da skušajo privrženci Bakijeva znova prevzeti oblast.

To je naresnejši preizkus za začasno vlado, ki je oblast prevzela prejšnji mesec po množičnih protestih, s katerimi so strmoglavili Bakijeva, ki se je nato zatekel v izgnanstvo v Belorusijo. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki je zavrnil poziv po izročitvi Bakijeva, je iz Kirgizije odpoklical vse svoje diplomate in pri tem navedel varnostne razloge.

Protestniki, ki so zavzeli vladno poslopje v Ošu, zahtevajo vrnitev guvernerja Mamsadika Bakirova, ki je bil odstavljen po strmoglavljenju Bakijeva. V pogovoru z novinarji je Bakirov dejal, da ga podpira ljudstvo, ki je proti začasni vladi in kaotičnim spremembam, ki jih je uvedla po prihodu na oblast.

Začasna vlada je v Oš napotila obrambnega ministra Ismaila Isakova, a za zdaj ni jasno, kako bo ukrepal proti protestnikom. Kirgiška vojska je maloštevilna in slabo opremljena, od strmoglavljenja Bakijeva pa v njej vlada tudi nizka morala. V takratnih nemirih sicer ni posredovala in vojaki so večinoma ostali v vojašnicah.

Nemiri se lahko razširijo
Južni del Kirgizije, od koder prihaja Bakijev, je etnično najbolj raznolik del države, kjer živi približno enako število Kirgizijcev in Uzbekistancev, in nemiri v tem delu bi se lahko razširili tudi na druge države v srednji Aziji, kar predstavlja veliko skrb ne samo za tamkajšnje oblasti, ampak tudi za Rusijo in ZDA, ki se borita za vpliv v tem energetsko in prometno pomembnem delu sveta.

Rusija in ZDA imajo v Kirgiziji vsaka svoje vojaško oporišče, pri čemer je to še posebej pomembno za Američane, saj je to glavno oskrbovalno središče za ameriške vojake v Afganistanu.