Karadžić trdi, da mu je nekdanja ameriška državna sekretarka Madeline Albright prek takratne predsednice Republike srbske svetovala, da se skrije v Rusiji, Grčiji ali Srbiji in odpre svojo kliniko. Foto: EPA
Karadžić trdi, da mu je nekdanja ameriška državna sekretarka Madeline Albright prek takratne predsednice Republike srbske svetovala, da se skrije v Rusiji, Grčiji ali Srbiji in odpre svojo kliniko. Foto: EPA
Nora hiša
Prvi nastop Karadžića pred haaškim sodiščem so spremljali tudi v lokalu Nora hiša, kjer je bil med skrivanjem redni gost. Foto: EPA

Srbski časopis Blic, ki se sklicuje na neimenovani, a dobro obveščeni vir blizu ameriške obveščevalne agencije Cia, piše, da mu je nekdanji ameriški odposlanec za Balkan Richard Holbrooke osebno priznal, da so s Karadžićem sklenili dogovor, s katerim so se ZDA zavezale, da ga bodo zaščitile pred haaškim sodiščem, on pa se je moral obvezati, da se bo umaknil z vseh javnih funkcij. Vir trdi, da sicer ni prepričan o pisnem dogovoru, ampak ne dvomi o tem, da je Karadžić prejel ustna zagotovila o zaščiti.

Navodila SDS-u iz ozadja
Karadžićeva "imuniteta" je trajala do leta 2000, ko je v času volitev v BiH-u Cia prestregla telefonski pogovor, iz katerega je bilo razvidno, da se haaški begunec ni držal dogovora, saj je še naprej iz ozadja vodil Srbsko demokratsko stranko (SDS). Tako je na zboru SDS-a leta 2000 v Bijeljini Karadžić osebno po telefonu članom in vodstvu stranke dajal navodila, koga je treba zamenjati in koga imenovati na različne položaje.

Do leta 2000 so imeli ameriški vojaki v BiH-u pisna navodila, v katerih je bilo jasno ukazano, da se Karadžića ne sme prijeti, tudi če ga srečajo. Pri dogovoru o zaščiti pred haaškim sodiščem sta sodelovali tudi francoska in britanska obveščevalna služba.

Milošević ni hotel dati svojega podpisa
Pred izročitvijo haaškemu sodišču je Karadžić v Beogradu ponovil svojo tezo o dogovoru in dejal, da so ga Američani izigrali, saj je sam spoštoval dogovor. Pojasnil je, da je dogovor sklenil z ZDA, in ne s Holbrookom, ki je bil samo odposlanec ameriške države. Pri dogovoru so po njegovih besedah poleg Holbrooka sodelovali tudi Slobodan Milošević in Momčilo Krajišnik, pisnega sporazuma pa ni bilo, ker ga Milošević ni hotel podpisati, saj po njegovem mnenju to ni bilo potrebno.

Zaplenjeni prenosnik hoče nazaj
Karadžić je od haaškega sodišča zahteval, naj pritisnejo na srbske oblasti, da mu vrnejo prenosni računalnik in diskete, ki so mu bili odvzeti, ko so ga prijeli prejšnji ponedeljek. Sam sicer trdi, da so ga prijeli že tri dni prej in ga v vmesnem času zadrževali na neznani lokaciji. Na zaplenjenih disketah so po njegovih besedah ključni podatki za njegovo obrambo na sojenju.

G. V.