Sedmo gospodarstvo sveta gre na nedeljske volitve v času recesije, zdaj pa so pred 143 milijoni volivcev južnoameriške velikanke prelomne volitve, po mnenju Brazilcev bržkone najpomembnejših po vrnitvi demokracije po padcu vojaške diktature leta 1985.

V 1. krogu predvsem dvoboj za status izzivalca
Prva favoritinja je Dilma Rousseff, sedanja predsednica, ki je v zadnjih tednih in dnevih predvolilne kampanje uporabila vse svoje politično znanje in izkušnje Delavske stranke (PT), da se obdrži v sedlu, s čimer bi levičarska stranka PT že četrtič zapored imela predsednika. Največjo podporo ima v revnih in še v spodnjem srednjem razredu, z večanjem osebnega dohodka pa njena priljubljenost hitro pada.

Po tragični smrti Eduarda Camposa v letalski nesreči je štafeto v predsedniški bitki v imenu levosredinske Brazilske socialistične stranke (PSB) prevzela Marina Silva. Samosvoja borka proti elitam in ustaljenim političnim strukturam je v nekaj avgustovskih tednih celo prevzela vodstvo, ki pa ga je zapravila, zdaj pa trepeta, da je njena jeza ne bo stala celo 2. kroga. Poziv k spremembam je privabil številne, a presenetljivo najmanjši delež revnih.

Tretja možnost za Brazilce je Aecio Neves, vodja desnosredinske Brazilske socialdemokratične stranke (PSDB), ki ga zaradi gospodarskega zastoja podpira levji delež zasebnega sektorja in številni, ki so se naveličali dolgoletne vladavine PT-ja, skorumpiranosti in škandalov.

Dilma na zadnjem soočenju iztirila Marino
48 ur pred volitvami se je odvila triurna televizijska debata med vsemi (11) kandidati, v kateri pa je šlo v resnici za troboj, saj preostala osmerica ne more računati na kaj več kot kakšen odstotek. No, dejansko je šlo za ženski obračun, v katerem pa je največ pridobil moški.

"Štirikrat si se preselila iz stranke v stranko, iz dneva v dan si spreminjala svoja stališča, zdaj govoriš o novi politiki, ki pa je nikoli nisi pojasnila," je s predsedniško držo Dilma napadla Marino, ki je iztirila. Jezne protiobtožbe s povišanim glasom, neuspešno posredovanje moderatorja, medtem ko so se protikandidati samo nasmihali. Fenomen letošnje kampanje je pokazal drugi obraz in izgubljeni so bili novi odstotki.

Največji brazilski konglomerat O Globo in vodilni javnomnenjski inštitut Datafolha sta nato objavila zadnjo javnomnenjsko anketo z istim vrstnim redom: Dilma Rousseff je zdaj morebiti celo blizu zmagi v 1. krogu - 41 odstotkov, Aecio Neves se je prebil na 2. mesto - 25 odstotkov, Marina Silva pa je v mesecu dni z vodstva zdrsnila na 3. mesto - 22 odstotkov.

Pred desetletjem ministrici Lule
Dilma Rousseff in Marina Silva se poznata zelo dobro; nekoč sta bili obe članici levičarskega PT-ja in tudi v kabinetu nekdanjega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve oz. na kratko Lule. 66-letna ekonomistka in nekdanja gverilka Rousseffova ter 56-letna okoljevarstvenica Silva sta se pogosto sporekli na sejah vlade. Silva je s položaja ministrice za okolje odstopila leta 2008, naslednje leto pa je izstopila še iz Delavske stranke. Političarki nista bili nikoli prijateljici, po koncu predsedniških volitev pa bosta še težje sodelovali.

Camposova smrt v letalski nesreči 13. avgusta je dramatično zasukala predvolilno kampanjo. Silva je bila do takrat njegova kandidatka za podpredsednico. Vstop kandidatke, ki je odraščala v revščini in je pripadnica binkoštne cerkve, je sprožil boj s PT-jem za njeno volilno bazo na revnem in gosto poseljenem severovzhodu države. PT je moral korenito spremeniti svojo strategijo in prevzeti pobudo pred Silvo, kar so brazilski mediji označili za blitzkrieg.

Nizki udarci dolgo vladajočega PT-ja
PT, ki je na oblasti že 12 let, je Silvo med drugim obtožil, da želi ukiniti socialni program Bolsa Familia, ki je iz revščine potegnil milijone brazilskih družin. Silva se je odzvala čustveno in verjetno bi bil njen mentor, nekdanji predsednik Lula, ponosen nanjo: "Eno jajce, nekaj moke in sol je bilo vse, s čimer je moja mati nahranila osem otrok. Pogledala sem mater in očeta ter ju vprašala: 'Vidva ne bosta jedla?' Mati je odgovorila: 'Nisva lačna.' Nekdo, ki je preživel nekaj takega, ne bo nikoli ukinil Bolse Familie."

Kljub slabim gospodarskim rezultatom - Brazilija ima zadnji dve četrtletji negativno rast BDP-ja, visoko inflacijo in korupcijske škandale, v katere je vpletena stranka PT - ima sedanja predsednica prednost. Rousseffova je za kampanjo izkoristila tudi nastop v Generalni skupščini ZN-a pretekli teden.

Vse življenje si želi voditi dedovo državo
54-letni Neves je ob ženskem dvoboju dolgo ostal nekako v senci. Nekdanji guverner bogate države Minas Gerais je imel težko nalogo, saj je moral kljubovati dvema tekmicama, čeprav se je v glavnem osredotočil na PT. Vnuk Tancreda Nevesa, prvega brazilskega predsednika po koncu diktature 1964-1985, je zatrdil, da bi zmaga obeh pomenila kontinuiteto politike PT-ja, ki je odgnala vlagatelje.

"Vse življenje sem se pripravljal, da bom vodil Brazilijo," je dejal. A kot kaže, tokrat še ne bo dobil priložnosti. Zmagovalcu nedeljskih volitev, kdor koli že bo, v 200-milijonski državi, v kateri petina ljudi še vedno živi pod pragom revščine, ne bo zmanjkalo izzivov.

Obvezne volitve za zvezne in državne oblastnike
Brazilci bodo poleg predsednika volili še guvernerje 27 zveznih držav, volili bodo tudi 1069 poslancev skupščin zveznih držav, vseh 513 poslancev spodnjega doma kongresa in tretjino od 81 članov senata. Za skupno 1.709 položajev se poteguje 26.165 kandidatov. Skoraj 70 odstotkov kandidatov je moških. Okoli 55 odstotkov kandidatov je belopoltih, le 9,26 odstotka pa je temnopoltih. 35 odstotkov kandidatov se je izreklo za potomce staršev različnih ras.

Glasovanje je obvezno za vse Brazilce, stare od 18 do 70 let. Tisti, stari med 16 in 18 let, ter starejši od 70 let pa se lahko sami odločijo, ali bodo volili. Volišča bodo odprta od 13. do 24. ure po srednjeevropskem času. Najverjetnejši drugi krog predsedniških volitev je predviden za 26. oktober. Po najnovejših anketah bi Dilma Rousseff v 2. krogu premagala tako Marino Silvo kot Aecia Nevesa, a dogodki zadnjih dni so pokazali, da nobena prednost ni varna.