Odlog usmrtitve je od Teksasa zahteval tudi državni sekretar ZDA John Kerry z opozorilom, da bo primer lahko negativno vplival na postopke z ameriškimi državljani v tujini. Teksas ga je zavrnil, kot je zavrnil tudi Mehiko. Iz urada guvernerja Teksasa Ricka Perryja so sporočili, da ni pomembno, od kod prihajaš, če zagrešiš zločin v Teksasu, si podvržen teksaškim zakonom. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Odlog usmrtitve je od Teksasa zahteval tudi državni sekretar ZDA John Kerry z opozorilom, da bo primer lahko negativno vplival na postopke z ameriškimi državljani v tujini. Teksas ga je zavrnil, kot je zavrnil tudi Mehiko. Iz urada guvernerja Teksasa Ricka Perryja so sporočili, da ni pomembno, od kod prihajaš, če zagrešiš zločin v Teksasu, si podvržen teksaškim zakonom. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Edgarja Tamaya so v ameriški zvezni državi Teksas obsodili na smrt, saj je pred 20 leti ubil policista, ki ga je vklenjenega peljal v zapor, potem ko so ga aretirali zaradi ropa. Tamaya niso preiskali dovolj dobro, zato je obdržal skrito pištolo, s katero je ustrelil policista, in za kratek čas pobegnil, dokler ga niso znova aretirali.

Ni mu bila nudena pravna pomoč
Pri tem pa Teksas o njegovi aretaciji ni obvestil mehiškega konzulata, kar od ZDA zahteva članstvo pri dunajski konvenciji o konzularnih odnosih. Namreč, tujcu je treba po aretaciji povedati, da lahko stopi v stik s konzularnimi predstavniki svoje države za pravno pomoč.
Teksaške oblasti so Mehičane obvestile šele na začetku sodnega procesa proti Tamayu.

ZDA kršijo dunajsko konvencijo
Tamayo pred usmrtitvijo s sredstvom pentobarbital v zaporu Huntsville ni želel dati izjave. Navzoči so bili njegova mati in štirje sorodniki njegove žrtve, poroča britanski BBC. To je bila že 509. usmrtitev v tej ameriški zvezni državi vse od uvedbe smrtne kazni leta 1976.

Vrhovno sodišče ZDA do zdaj zveznih držav še ni prisililo, da spoštujejo mednarodne pogodbe in sporazume. Po letu 2004, ko je Meddržavno sodišče v Haagu odločilo, da ZDA kršijo dunajsko konvencijo z usmrtitvami brez pravočasne pravne pomoči tujcem od njihovih konzulatov, je vrhovno sodišče sporočilo, da mora najprej zvezni kongres sprejeti ustrezen zakon.

Vrhovno sodišče je v omenjenem primeru odločalo tako o konzularni pritožbi kot tudi o pritožbi njegovih odvetnikov, da ga ne smejo usmrtiti, ker ni prišteven. Vrhovno sodišče ZDA je namreč prepovedalo usmrtitve duševnih bolnikov in mladoletnih oseb. Zvezno prizivno sodišče je pritožbo o duševnih motnjah obsojenca zavrnilo, ker naj bi bila vložena prepozno.