Lani poleti je zakon o referendumu v parlament vložil eden od konservativnih poslancev. Zakon je nato uspešno romal skozi spodnji dom parlamenta, zdaj pa je prestal prvo oviro v zgornjem domu. Foto: EPA
Lani poleti je zakon o referendumu v parlament vložil eden od konservativnih poslancev. Zakon je nato uspešno romal skozi spodnji dom parlamenta, zdaj pa je prestal prvo oviro v zgornjem domu. Foto: EPA
David Cameron
Če bodo lordi sprejeli kateri koli od številnih napovedanih dopolnil, se mora zakon vrniti v spodnji dom parlamenta po novo potrditev, kar je verjetna taktika nasprotnikov referenduma. Foto: EPA
Evropska in britanska zastava
Po raziskavah javnega mnenja slaba polovica Britancev podpira odhod iz Evropske unije, medtem ko dobra tretjina podpira članstvu v EU-ju. Foto: EPA

Po maratonski, kar sedem ur trajajoči razpravi je namreč predlog zakona o izvedbi referenduma v petek uspešno prestal drugo branje, a pred zakonom je še dolga pot pred dokončno potrditvijo.

Cameron obljubil referendum v primeru zmage
Pod pritiskom močnega evroskeptičnega krila v lastni konservativni stranki je premier David Cameron pred letom dni obljubil, da se bo v primeru zmage torijcev na prihodnjih parlamentarnih volitvah leta 2015 dogovoril za nove pogoje članstva Velike Britanije v EU-ju, o članstvu pa bodo nato državljani na referendumu glasovali do leta 2017.

Zakon treba sprejeti do konca februarja
Po potrditvi v drugem branju, pri čemer se o predlogu v skladu s pravili še ni glasovalo, čaka zakonski predlog še veliko bolj natančna obravnava. Številni člani lordske zbornice so v petek opozorili, da utegnejo referendum na koncu "ubiti" zamude pri sprejemanju zakona, ki se obetajo. Tako poslanci liberalnih demokratov kot tudi opozicijskih laburistov nameravajo namreč na predlog zakona vložiti vrsto dopolnil, s čimer bi onemogočili sprejetje zakona. Parlamentarna pravila namreč za zakonske predloge, ki jih vlagajo poslanci, dopuščajo le omejeno število dni. Zakon o referendumu bi tako moral biti dokončno sprejet najpozneje do 28. februarja.

"Ljudje si želijo referendum"
Stališča glede tega, kakšna naj bo vloga Velike Britanije v Evropski uniji, in posledično glede referenduma so sicer na Otoku zelo razdeljena. Po eni strani se Britance označuje kot tradicionalno evroskeptične, po drugi strani pa so med njimi tudi številni glasni zagovorniki evropskega povezovanja.

Med konservativci, ki so se odločno postavili na stran referenduma, je bil nekdanji finančni minister Nigel Lawson, ki je med drugim menil, da je gospodarska prihodnost Otoka v trgovinskih vezeh zunaj Evrope. "Ne samo, da si ljudje te države želijo referendum, ljudje imajo prav," je poudaril nekdanji minister.

"Resda imamo moč, da blokiramo ta zakon, a verjamem, da nimamo pristojnosti, da to storimo. Nihče zunaj te hiše ne bi razumel, zakaj so lordi ljudem namerno vzeli pravico, da se izrečejo o tej zadevi," je kolege posvaril viden torijec lord Strathclyde.

"Uničujoče posledice za gospodarstvo"
Nekdanji evropski komisar in minister iz vrst laburistov Peter Mandelson je po drugi strani dejal, da je postal Cameron "talec" "militantnih" evroskeptikov v lastni stranki. "Osredotočiti se moramo na to, da bomo ves svoj vpliv in energijo namenili krepitvi britanskega vpliva v Evropi, ne pa da Britanijo pehamo iz Evrope," je opozoril.

"Če bo poslovni svet dejansko pomislil, da ima ta zakon najmanjše možnosti za sprejetje in da se konservativcem obeta zmaga na naslednjih splošnih volitev, bo v prihodnjih štirih letih glede nadaljnjega članstva v EU-ju nastala velika negotovost, ki bi lahko imela uničujoče posledice za gospodarstvo," pa je posvaril vodja laburistov v lordski zbornici lord Liddle.