Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Krajišnika, desno roko Radovana Karadžića, 27. septembra 2006 med drugim spoznalo za krivega umora več tisoč bosanskih Muslimanov in Hrvatov, krivde za genocid pa ga je oprostilo. Pritižbeni senat je kazen znižal tudi na podlagi pričevanja Karadžića, ki je dejal, da Krajišnik med vojno v BiH-u "ni imel odločilne vloge."

Na razsodbo sodišča se je pritožilo tako haaško tožilstvo, ki je za Krajišnika zahtevalo dosmrtno ječo, kot Krajišnik, ki je zahteval osvobodilno sodbo.

"Storjena je bila pravna napaka, ker niso bile opravljene ustrezne poizvedbe glede nekaterih točk obtožnice," je odločitev senata pojasnil sodnik Fausto Pocar. Krajišnik po odločitvi pritožbenega senata ni več obtožen umorov, preostale točke obtožnice (med drugim deportacija in pregon civilistov) pa ostajajo.

65-letni Krajišnik, ki je bil med drugim predsednik parlamenta bosanskih Srbov, je v Haagu od leta 2000, čas v priporu pa mu bodo všteli v 20-letno zaporno kazen.

T. V.