Volivci te bogate državice s 565.000 prebivalci so na trojnem referendumu odločali o podelitvi polne volilne pravice tujcem, ki v državi živijo najmanj deset let, ter o tem, ali naj se starostna meja za volilno pravico zniža z 18 na 16 let in ali naj se mandat članov vlade omeji na deset let. Za znižanje starostne meje za volilno pravico je glasovalo le 19 odstotkov volivcev, za omejitev mandata članom vlade pa 30 odstotkov.

Volivci so bili jasni, tujcem nočejo dati volilne pravice
Daleč največ prahu je po pričakovanjih dvignilo referendumsko vprašanje o podelitvi volilne pravice tujcem, ki predstavljajo okoli 45 odstotkov prebivalstva tega malega vojvodstva. Rezultati po preštetju glasov z 91 odstotkov volišč kažejo, da se je 78 odstotkov volivcev odločilo proti polni volilni pravici za tujce.

Nasprotniki volilne pravice za tujce so pred referendumom izražali bojazen, da bodo tujci dobili še večji vpliv v zelo odprti državi, ki je stisnjena med Francijo, Belgijo in Nemčijo. Državni statistični urad je izračunal, da bi v primeru pozitivnega izida referenduma volilno pravico dobilo 35.000 ljudi.

Premier Xavier Bettel, 42-letni liberalec, ki je podpiral volilno pravico za tujce, s čimer naj bi modernizirali državo in jo naredili bolj demokratično, je že priznal poraz. "Sporočilo je jasno in smo ga razumeli. To ni uspeh za vladajoče stranke. Izid bomo spoštovali," je dejal.

Med tujci je največ Evropejcev
Med tujci, ki živijo v Luksemburgu, je nejveč Evropejcev, med katerimi prednjačijo Portugalci, ki predstavljajo 16,4 odstotka prebivalcev, sledijo pa Francozi (sedem odstotkov), Italijani (3,5 odstotka), Belgijci (3,3 odstotka) in Nemci (2,3 odstotka). Neevropejci predstavljajo sedem odstotkov prebivalstva. Državljani EU lahko glasujejo na lokalnih in evropskih volitvah.