Danska premierka Helle Thorning-Schmidt je predstavila najnovejše izsledke preiskave in poudarila, da ni nobenih indicev, da bi bil napadalec, ki je ubil dva človeka, med njima varnostnika pred sinagogo, član širše celice.

Premierka in danski Judi zavrnili Netanjahuja
Hkrati je Thorning-Schmidtova danskim Judom tudi svetovala, naj se kljub pozivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja po napadih v Köbenhavnu konec tedna ne izselijo v Izrael.

"Judovska skupnost je na Danskem navzoča že stoletja in je tu doma, je del danske družbe," je še dejala premierka. "Vsak lahko stori, kar hoče, a to je moje sporočilo judovski skupnosti," je dodala. Predstavnik judovske skupnosti Jeppe Juhl je že predtem povedal, da Netanjahujevemu pozivu ne bodo sledili. "Smo Danci, smo danski Judje, a smo Danci, teror ne bo tisti, ki bi nas pregnal v Izrael," je pojasnil. Na Danskem živi okoli 8.000 Judov, večina v Köbenhavnu.

Aretirana napadalčeva pomagača
Kot poroča britanski BBC, je danska policija aretirala moška, ki naj bi z nasveti in dejanji pomagala domnevnemu napadalcu, na Danskem rojenemu Omarju El Husseinu. Prav tako naj bi mu zagotovila orožje in mu pomagala pri pobegu. Odvetniki osumljencev, katerih identiteta še ni znana, so zatrdili, da krivdo zanikata. Že danes pa naj bi stopila pred sodnika.

Nasilna preteklost domnevnega napadalca
Kot je znano, so El Husseina pred dvema tednoma izpustili iz zapora zaradi napada z nožem. 22-letni osumljenec, ki je bil že nekaj časa na "policijskem radarju" zaradi "nasilja", posedovanja orožja in s tolpami povezanimi dejavnostmi, bi navdih za svoje dejanje lahko dobil v napadu na začetku januarja v Parizu, po Madsenovih besedah pa naj bi nanj vplivala tudi skrajna islamska propaganda Islamske države (IS) in drugih terorističnih organizacij, ni pa znano, ali je pred napadi potoval v Sirijo ali Irak.

V času prestajanje zaporne kazni je izrazil željo, da se pridruži skrajni Islamski državi v Siriji, poroča časnik Berlingske. Strelec naj bi poleg tega na svoj profil na družbenem omrežju Facebook malo pred napadoma s spletne strani YouTube prenesel videoposnetek, ki hvali džihad, je na spletu poročal časnik Ekstra Bladet.

Karikaturist pod zaščito policije
Hussein je domnevno izvedel dva napada; prvega v kavarni, kjer je potekala razprava o svobodi govora in islamizaciji, kjer naj bi bil tudi švedski karikaturist Lars Vilks, ki so mu že večkrat grozili s smrtjo, in kjer je ubil 55-letnega danskega filmskega režiserja Finna Neergaarda.

Razpravo v kavarni so organizirali kot odziv na januarske napade v Parizu, ko so trije islamski skrajneži ubili 17 ljudi, med njimi deset zaposlenih pri francoskem satiričnem tedniku Charlie Hebdo, ki je znan po norčevanju iz politikov in vere, muslimane pa je razjezil z objavo karikatur preroka Mohameda. Vsako upodabljanje preroka je namreč zanje bogokletno dejanje.

Ločen napad pa se je zgodil pred sinagogo
Danski dnevnik Politiken, ki se sklicuje na več virov, piše, da je Hussein v noči na nedeljo igral, da je opit, saj se je le tako lahko približal sinagogi, kjer je ustrelil v glavo 37-letnega Juda Dana Uzana in ranil pet policistov. Policistoma je napadalec pobegnil, a so ga nekaj ur pozneje izsledili pred njegovim domom blizu železniške postaje Noerrebro v Köbenhavnu, kjer so ga ubili.

Poklon žrtvam napadov
Policija je po napadih izvedla več racij na območju prestolnice, vključno s popoldansko racijo v spletni kavarni v bližini železniške postaje Noerrebro.

Mesto Köbenhavn se je v ponedeljek zvečer poklonilo žrtvam obeh napadov. Slovesnost, ki se je začela ob 20. uri na prizorišču prvega od obeh napadov - v kavarni Krudttoenden, se je udeležilo več kot 30 tisoč ljudi.