Na generalni policijski upravi so v petek potrdili, da so njihovi hrvaški kolegi 1. januarja ob uveljavitvi evropskega pripornega naloga brez časovne omejitve prijeli tudi tri moške, katerih izročitev je zahtevalo slovensko pravosodje. Vsi trije do predaje Sloveniji ostajajo v priporu. Foto: EPA
Na generalni policijski upravi so v petek potrdili, da so njihovi hrvaški kolegi 1. januarja ob uveljavitvi evropskega pripornega naloga brez časovne omejitve prijeli tudi tri moške, katerih izročitev je zahtevalo slovensko pravosodje. Vsi trije do predaje Sloveniji ostajajo v priporu. Foto: EPA

Pintarića ptujsko sodišče išče zaradi kaznivega dejanja iz leta 1997, ko naj bi v promet spravljal denar, za katerega je vedel, da je ponarejen. Marca 2001 je bil Pintarić v mariborskem zaporu, kjer je prestajal dve leti in tri mesece dolgo zaporno kazen zaradi protipravnega odvzema prostosti.

Po poročanju Dela je s Tomijem Makoterjem, sinom Milice Makoter, pobegnil iz zapora. V sobi za razgovore s strokovnimi delavci naj bi prežagala rešetko, se spustila nekaj metrov globoko in po strehi prišla do ulice. Makoterja so policisti po dveh mesecih prijeli, Pintarić pa je izginil.

Uboj in goljufija
Med aretiranimi je tudi Oliver Hriberšek (38), ki mu želijo soditi na Ptuju, saj naj bi do smrti pretepel nekega moškega. Tretjega prijetega, ki je hrvaški državljan, pa išče ljubljansko okrožno sodišče zaradi goljufije.

Na ptujskem okrožnem sodišču bodo narok za glavno obravnavo Hriberšku določili takoj, ko bo ta izročen Sloveniji. Po podatkih Dela bo to predvidoma marca. Hriberšek naj bi marca 1998, ko je bil star 22 let, z vrstnikom Aljošo Vogrnicem v vasi Zakl blizu Ptuja tako hudo pretepel 45-letnega Petra Topolovca, da je ta nekaj ur po pretepu umrl.

Hrvaški sabor je konec junija lani, le nekaj dni pred vstopom države v Evropsko unijo, časovno omejil izročitev svojih državljanov zgolj na tiste, ki so kazniva dejanja storili po avgustu 2002. Po večmesečnem sporu z EU-jem je Hrvaška 1. januarja letos časovno omejitev razveljavila.

Sporni zakon je znan kot lex Perković, ker je hrvaška opozicija trdila, da so s časovno oviro poskusili zaščititi nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića pred izročitvijo Nemčiji.