Obama je bil eden izmed 205 kandidatov in je bil med glavnimi favoriti za nagrado. Foto: EPA
Obama je bil eden izmed 205 kandidatov in je bil med glavnimi favoriti za nagrado. Foto: EPA
Silvio Berlusconi
Med kandidati je bil tudi italijanski premier. Foto: EPA

Toda obrazložitev, da je človeštvo navdal z novim upanjem za razorožitev, je v resnici vrnitev k osnovnemu duhu nagrade. V napotkih za nagrado za mir je namreč Nobel opredelil vsebino: nagrado naj dobi tisti, ki je najbolj prispeval k prijateljstvu med narodi, ki je prispeval k zmanjšanju vojska in oboroževanja ter k pomirjanju.

V preteklih letih se je Nobelov odbor na Norveškem očitno precej oddaljeval od te osnovne misli in mnogi so spraševali po merilih. Nagrado so na primer dobili aktivist za okolje in nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, palestinski voditelj Arafat, mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA itd. Med letošnjimi kandidati je bil celo italijanski premier Silvio Berlusconi.

Že 20 let pa nagrade za mir niso podelili nobenemu oporečniku ali borcu za človekove pravice iz ogroženih držav, na primer Kitajske in Rusije. Očitno gre za politična ozadja in se odbor zaveda morebitnih neljubih odzivov prizadetih držav, ki so lahko tudi dvorezen meč.

Letos, ob 20-letnici pokola demonstrantov v Pekingu so na veliko pričakovali nagrado za kakega od vidnih kitajskih oporečnikov, na primer Hu Džia, ali pa za kakega nemškega politika (Kohla, Genscherja), ob 20-letnici združitve Nemčije.

Vsekakor so imeli na mizi 205 nominacij, o tem, kako je potekal izbor, in o ozadjih zanj pa bo mogoče brati šele po odprtju arhiva – čez 50 let.

Postopek izbora
Medtem ko Nobelovo nagrad za mir podeljuje komisija petih članov, ki jih po strankarskem razmerju sil izbere norveški parlament, vodi pa jo direktor Nobelovega inštituta, podeljujejo druge nagrade na Švedskem. Švedska akademija znanosti je določena za fiziko in kemijo, Nobelov odbor Karolinskega inštituta za medicino, švedska akademija umetnosti za izbor nagrade za literaturo.

Na jesen pred iztekom predhodnega leta prejme na tisoče organizacij in osebnosti po vsem svetu razpis in poziv za nominacijo. Velik vpliv pri tem imajo tudi Nobelovi nagrajenci – zato je vpliv Američanov zelo velik.

Predloge je treba posredovati do 1. februarja. V znanstvenih disciplinah se jih na leto zbere od 250 do 350, kakih 350 je tudi predlogov za književno nagrado in navadno okoli 120 za mir. V posameznih odborih naredijo najprej ožji izbor. Vsak odbor šteje po pet članov, katerih mandat traja pet let. Kot svetovalce si lahko pridobijo strokovnjake in poznavalce ožjih področij.

Za naravoslovje poiščejo v drugi fazi še strokovno mnenje za ožji izbor nominirancev, recenzije največkrat napišejo nekdanji nobelovci. Ožji izbor sestavlja od pet do deset nominirancev, končna odločitev pade do konca septembra.

Rekorder med nominiranci je za zdaj fizik Arnold Sommerfeld – doslej je bil že 72-krat nominiran in nikoli izbran.