Kriza se že nekaj časa odraža tudi na padcu cen nafte, kar močno škodi ruskemu gospodarstvu. Foto: EPA
Kriza se že nekaj časa odraža tudi na padcu cen nafte, kar močno škodi ruskemu gospodarstvu. Foto: EPA
Prva tema zasedanja je rusko-ukrajinska kriza. Foto: EPA
Stoltenberg, nekdanji norveški premier, položaj generalnega sekretarja Nata zaseda od oktobra. Foto: EPA

Ministri, ki so se na prvem delu zasedanja pogovarjali tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Pavlom Klimkinom, so potrdili politično in praktično podporo Ukrajini in vladi v Kijevu ter pozdravili oktobrske parlamentarne volitve, ki da so dokaz predanosti Ukrajincev svobodi, demokraciji in proevropski usmeritvi.

Hkrati so obsodili Rusijo, da še naprej namenoma destabilizira vzhod Ukrajine in da tamkajšnjim proruskim separatistom pošilja tanke, napredno orožje za zračno obrambo in drugo težko orožje. Opozorili so, da imajo ruska dejanja v Ukrajini resne posledice za varnost in stabilnost celotnega evroatlantskega območja.

Obsodili so tudi povečevanje ruske vojaške prisotnosti na ukrajinskem polotoku Krim in v Črnem morju. Ministri so v skupni izjavi tudi podčrtali, da nezakonite priključitve Krima Rusiji ne bodo priznali.

Ukrajinski vojaki na rehabilitaciji v Sloveniji
Pri praktični pomoči Ukrajini so ministri ponudili okrepljeno sodelovanje pri reformnih procesih za okrepitev ukrajinske varnosti. Ugotovili so tudi, da so štirje skladi, ki naj bi Ukrajini pomagali pri teh procesih in ki jih je Nato napovedal na septembrskem vrhu v Walesu, operativni.

Gre za sklade za logistiko, poveljevanje, kibernetiko in rehabilitacijo osebja. Pri zadnjem z rehabilitacijo treh ranjenih ukrajinskih vojakov sodeluje tudi Slovenija. Za njihovo rehabilitacijo v centru Soča naj bi namenila 50.000 evrov.

Stoltenberg se je dotaknil tudi vprašanja namere Ukrajine, da zaprosi za članstvo v zavezništvu. Kot je ponovil, ostajajo vrata Nata odprta za vse države, ki si to želijo in ki izpolnijo pogoje za članstvo. "Stališče Ukrajine je do zdaj bilo, da je neuvrščena država. To odločitev smo spoštovali. Vlada je zdaj nakazala, da bi Ukrajina postala članica Nata. Če bodo sprejeli tako odločitev, bomo tudi to spoštovali," je dejal Stoltenberg in poudaril, da "še nobene države nismo silili v Nato". "To je bistvo spoštovanja neodvisnosti in suverenosti vsake države," je dejal.

Na programu še Afganistan
Komentiral je tudi padec cen nafte, ki hromi rusko gospodarstvo in se kaže tudi v velikem padcu tečaja rublja. Kot je dejal, "so bile sankcije proti Rusiji očitno prava odločitev", saj imajo očitne posledice.

Zunanji ministri Nata zdaj nadaljujejo zasedanje. Na mizi imajo predvsem akcijski načrt pripravljenosti (RAP), ki je bil prav tako sprejet na vrhu v Walesu. Popoldne pa se bodo posvetili še Afganistanu in končali z misijo Isaf ter zagnali novo operacijo Odločna podpora. V tej bo Slovenija sodelovala s sedmimi vojaki.