Habre je bil predsednik osem let, na položaj pa je prišel leta 1982. Posebna afriška zbornica, ki sta jo leta 2013 ustanovila Senegal in Afriška unija (AU), je odločila, da je kriv zločinov proti človeštvu zaradi ukazov o uboju in mučenju na tisoče političnih nasprotnikov v obdobju predsednikovanja, poroča Reuters. Kot poroča BBC, ga je sodnik obsodil tudi posilstev in spolnega suženjstva.

Žrtve in svojci ubitih so sodbo pozdravili. Habre, ki ima na voljo 15 dni za pritožbo, je ves čas sojenja zavračal legitimnost sodišča in se trudil zmotiti potek sojenja.

Habre je bil obtožen, da je dal pobiti 40.000 ljudi, njegovi kritiki pa so ga označili za "afriškega Pinocheta". Aretiran je bil leta 2013 v Senegalu, kamor je pobegnil po državnem udaru v Čadu leta 1990.

Več sodišč mu je želelo soditi
Leta 2005 je sodišče v Belgiji izdalo nalog za njegovo aretacijo, pri čemer se je sklicevalo na univerzalno pristojnost. Potem ko je Senegal zadevo predal AU-ju, je ta prosil Senegal, naj sodi Habreju "v imenu Afrike". Leta 2013 ga je sicer sodišče v Čadu v odsotnosti obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človeštvu.

Sodba v Senegalu pomeni vrhunec 16-letnega boja žrtev in aktivistov za njihove pravice, ki so si prizadevali pripeljati Habreja pred roko pravice. Gre za prvi primer, da je sodišče, ki uživa podporo Afriške unije, sodilo nekdanjemu voditelju države zaradi kršitev človekovih pravic.