25-letnica se je v švicarskem mestu Aarau rodila turškim staršem in zdaj v mestu dela kot tehnična risarka. Za državljanstvo je zaprosila na pobudo svojega zaročenca, Švicarja, ki jo je spodbudil k aktivnejši politični udeležbi, poroča Guardian.

Yilmazova je vzgojena v švicarskih šolah, tekoče govori narečje svojega kantona in je pisni preizkus za pridobitev državljanstva opravila z najboljšimi ocenami.

Porota svetnikov občine Buchs je kljub vsemu prošnjo Yilmazove po dveh razgovorih z več kot stotimi vprašanji zavrnila. "Oseba živi v majhen svetu in ne kaže interesa za dialog s Švico in njenim prebivalstvom," je 20 svetnikov 32-članskega odbora, ki so glasovali proti, zagovarjali svojo odločitev.

Yilmazova je imela "luknje v znanju" glede občinskega programa reciklaže odpadnega olja, ni znala imenovati druge krajevne trgovine poleg Aldija in je za domač švicarski šport označila smučanje namesto "hornussna" – kombinacije golfa in bejzbola, niti ni poznala "schwingena" –posebnega ljudske rokoborbe.

"Radi pohajkujete?"
Med vprašanji so se znašla športna (Kakšne vrste treningov v fitnesu opravljate?), turistična (Bi raje obiskali Ženevo ali pokrajino okoli ženevskega jezera?) ter življenjskoslogovna (Imate radi pohode?).

Na vprašanje glede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je odgovorila, da postaja vse bolj diktatorski.

V pritožbenem pismu na odločitev porote Yilmazova razlaga, da se ne namerava nikamor preseliti, temveč se bo poročila s Švicarjem. "Vprašali so me, ali je mojim staršem težko sprejeti partnerja, ki ni Turek. Moja družina je odprta, zato tudi nisem dejavna muslimanka. Nikoli v življenju še nisem obiskala mošeje, sem pa nekajkrat bila v cerkvi," dodaja Yilmazova.

V preteklosti je že več primerov nakazalo na samovoljno naravo procesa švicarskega podeljevanja državljanstev. Januarja letos so Nizozemki zavrnili prošnjo, saj se je krajevna skupnost pritožila nad njeno kampanjo proti kravjim zvoncem, maja lani pa so kosovski družini zavrnili prošnje tudi zato, ker so se družinski člani po mestu sprehajali v tekaških hlačah, še poroča Guardian.

Zapletena švicarska zakonodaja
Švicarski novičarski in informacijski portal swissinfo.ch pojasnjuje zapleteno švicarsko zakonodajo glede državljanstva, ki ga je možno pridobiti ob rojstvu, s poroko ali naturalizacijo.

Rojstvo na ozemlju Švice osebi ne zagotavlja državljanstva. Tega dobi le, če sta starša poročena in je eden izmed njiju Švicar. V primeru zunajzakonske zveze otrok državljanstvo dobi, če je mati Švicarka. Če je Švicar oče, mora do polnoletnosti otroka priznati starševstvo.

Švicarsko pravo svojim državljanom dovoljuje imeti več državljanstev, vendar ga tudi poroka ne zagotavlja samodejno. Poročeni partnerji Švicarjev ali njihovi potomci lahko zaprosijo za hiter postopek pridobitve državljanstva. Pogoji so, da sta partnerja poročena najmanj tri leta in da prosilec živi v Švici najmanj pet let.

Posamezniki brez sorodstvene ali poročne vezi lahko zaprosijo za državljanstvo, če na ozemlju Švice živijo najmanj 12 let. Bivanje med 10. in 20. letim starosti se šteje dvojno. Državni sekretariat za migracije nato presodi, ali so prosilci integrirani v švicarski način življenja, poznajo švicarske navade, upoštevajo švicarsko zakonodajo in ne ogrožajo notranje ali zunanje varnosti.

Če sekretariat odobri prošnjo, morajo prosilci začeti proces naturalizacije, v katerem imajo različni kantoni in občine popolnoma različna pravila in zahteve. V nekaterih je dovolj opraviti pisni ali ustni test, v drugih pa o dokončni podelitvi državljanstva odloča občinska zbornica, kot se je zgodilo v primeru Yilmazove.

Prihajajoče reforme
Leta 2014 je švicarski parlament sprejel nov zakon o državljanstvu, ki bo v veljavo stopil 1. januarja 2018. Ta bo število potrebnih let bivanja znižal z 12 na 10 let, hkrati pa bo uvedel bolj poenotene standarde za vse kantone.

Glede poznavanja jezika bodo morali prosilci dosegati stopnjo B1 pri govorjenem jeziku ter stopnjo A2 pri pisanju. Nova zakonodaja bo tudi strožja, saj bo od prosilcev zahtevala dovoljenje za bivanje stopnje C. To pomeni, da bodo morali prebivalci EU-ja imeti stalno dovoljenje za bivanje (ki ga lahko dobijo po prehodnem obdobju petih let za začasno bivanje) v lasti najmanj pet let, prebivalci držav zunaj EU-ja pa najmanj deset let. Do zdaj je bilo mogoče za državljanstvo zaprositi s katerim koli bivalnim dovoljenjem.

Nova zakonodaja predvideva tudi, da v treh letih pred izdano prošnjo za državljanstvo prosilec ni prejel socialne pomoči, še poroča swissinfo.ch.