Direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić je poudaril, da je od rudnika Trepča odvisnih 4000 srbskih rudarjev na Kosovu in okoli 20.000 članov njihovih družin. Foto: Reuters
Direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić je poudaril, da je od rudnika Trepča odvisnih 4000 srbskih rudarjev na Kosovu in okoli 20.000 članov njihovih družin. Foto: Reuters

Usoda rudnika Trepča bi morala biti na dnevnem redu pogovorov med Vučićem in novim kosovskim premierjem Iso Mustafo v Bruslju, ki je pod pokroviteljstvom EU-ja napovedan za 9. februar. Oba premierja naj bi se takrat pogovarjala o delitvi nekdaj skupne lastnine. Če pa bo Priština v ponedeljek na nujnem postopku sprejela zakon o javnih podjetjih, ki bi pomenil nacionalizacijo srbskih podjetij na Kosovu, po besedah visokih predstavnikov Beograda pogovori ne bi imeli več nobenega smisla.

Srbski premier Aleksandar Vučić je zato pozval mednarodno skupnost, naj poskuša preprečiti sprejetje zakona, ki bi bil po njegovih besedah hud udarec pogovorom v Bruslju. Rudarski kombinat Trepča je sicer največje podjetje na Kosovu, če bi bil zakon sprejet, bi nadzor nad rudnikom prevzela vlada v Prištini.

Največje rudarsko podjetje v Jugoslaviji
Rudarsko podjetje Trepča je bilo največje rudarsko podjetje v socialistični Jugoslaviji, v katerem je bilo več kot 20.000 zaposlenih. Izkopalo je okoli 70 odstotkov mineralnih surovin v nekdanji državi. Podjetje je imelo v lasti okoli 40 posameznih rudnikov, tudi v Črni gori in Srbiji, največje pa je bil rudnik Stari trg v bližini Kosovske Mitrovice.

Rudnik ima za kosovske Albance poseben, simbolni pomen. Tam se je konec 80. let začel upor proti srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Rudarji iz Trepče so novembra 1988 začeli s protestom proti nameravani odpravi avtonomije Kosova, kar je nato preraslo v množične demonstracije okoli četrt milijona ljudi. Februarja 1989 so več dni v rudniku tudi gladovno stavkali, a vseeno niso ustavili Miloševića, ki je Kosovu odvzel status avtonomne pokrajine v okviru SFRJ-ja.

Dvojno vodstvo
V 90. letih se je podjetje močno skrčilo, zdaj pa obsega sedem rudnikov svinca, cinka in srebra, talilnico in predelovalnico cinka ter še nekaj manjših obratov. Vrednost nahajališč je ocenjena na okoli 1000 milijard dolarjev, na drugi strani pa je podjetje tudi močno zadolženo - skupno več kot 400 milijonov dolarjev, od tega več kot polovico pri srbskih posojilodajalcih.

Rudnik je že več let, tako kot precej zadev na Kosovu, razdeljen na srbski in albanski del, zato ima od leta 2005 tudi dvojno vodstvo. Okoli 30 odstotkov premoženja vodijo Srbi, preostalo pa kosovski Albanci. V Srbiji, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, menijo, da je formalno rudnik še vedno last Srbije, medtem ko v Prištini menijo, da so naravna bogastva na ozemlju Kosova last države Kosovo.

Srbiji naj bi se že dogovarjali o prodaji rudnika
Spor se je dodatno zapletel, ker naj bi se Srbija že dogovorila o prodaji rudnika. Še ta mesec naj bi srbska vlada sklenila pogodbo o strateškem partnerstvu z ameriškim podjetjem NGP, po katerem bi Američani postali lastniki 49 odstotkov rudarskega podjetja, v njegovo posodobitev pa glede na pričakovanja Beograda vložili več milijonov evrov, je pred dnevi poročala Al Džazira Balkans.

Priština: Rudnika ni mogoče deliti
V Prištini pristojnost Beograda nad rudnikom zavračajo in trdijo, da rudnika ni mogoče deliti. Američanom so ob tem svetovali, da si pridobijo boljše informacije, kje leži rudnik, ker da je znotraj države Kosovo, ki so jo med prvimi priznale tudi ZDA. Poleg tega so napovedali stoodstotno podržavljenje rudarskega podjetja, kar naj bi se zgodilo z omenjenim posebnim zakonom o javnih podjetjih.

V Beogradu so to označili kot poskus zaplenitve celotnega rudnika, kar pa da je zanje nesprejemljivo. Kot je dejal minister za gospodarstvo Željko Sertić, je rudnik Trepča zagotovo v najmanj 55-odstotni lasti Sklada za razvoj Republike Srbije. Pojasnil je še, da se za nakup rudnika Trepča ne zanimajo samo Američani, ampak tudi podjetja iz Madžarske, Švice in Kanade. "To potrjuje, da se velika svetovna podjetja zavedajo, da je pravica lastnine sveta," je poudaril. Minister je zagrozil še, da bo tudi Srbija ponovno obudila privatizacijo podjetij na Kosovu, ki jo je sicer zaradi pogajanj s Kosovom ustavila. Na seznamu sta 502 podjetji na Kosovu, je povedal.

Od rudnika odvisnih 4.000 srbskih rudarjev
Direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić je poudaril, da je od rudnika Trepča odvisnih 4000 srbskih rudarjev na Kosovu in okoli 20.000 članov njihovih družin. Poudaril je še, da se rudna bogastva tega rudnika širijo tudi pod ozemlje Srbije in niso le na Kosovu. Novemu premierju Kosova Mustafi in zunanjemu ministru Hashimu Thaciju pa je sporočil: "Ne dotikajte se tega, kar je naše." Hkrati je dodal, da če bo šla Priština naprej s "konfiskacijo", potem za Srbijo pogajalski proces v Bruslju ni več smiseln.