Italija nosi največje breme begunske krize v Sredozemskem morju. Foto: Reuters
Italija nosi največje breme begunske krize v Sredozemskem morju. Foto: Reuters
Sredozemsko morje
Plovila, s katerimi se prebežniki pogosto podajajo na pot prek Sredozemskega morja, niso primerna za plovbo po odprtem morju. Foto: Reuters

Tiskovna predstavnica Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih (UNHCR) Carlotta Sami, ki je zadolžena za južno Evropo, je povedala, da žrtve prihajajo iz podsaharskih držav, kot so Senegal, Mali in Benin.

Samijeva je pojasnila, da je čoln v četrtek kmalu po izplutju nekje na območju Tripolisa začel razpadati, saj je bila guma, iz katere je bil narejen, izredno slabe kakovosti. Sledila je panika na čolnu, ki je pripeljala do utopitve prebežnikov.

Med žrtvami je tudi sedem otrok, starih med 15 in 16 let, so sporočili iz človekoljubne organizacije za otroke Save the Children in dodala, da je nemška ladja preživele v brodolomu prepeljala na Sicilijo.

Skupno je nemška ladja v pristaniško mesto Augusta na Siciliji v četrtek prepeljala 283 prebežnikov, medtem ko je z dvema drugima ladjama na Sicilijo in jug Italije prispelo še 669 prebežnikov.

Po podatkih ZN-a je letos na poti s severa Afrike prek Sredozemskega morja v Evropo umrlo več kot 1.800 ljudi. Ena izmed glavnih vstopnih točk za prebežnike, ki se v Evropo podajajo v upanju na boljše življenje, je prav Italija, kamor se je letos zateklo že več kot 85.000 ljudi.

Stisko prebežnikov izkoriščajo tihotapci ljudi, ki jim za nevarno pot prek morja priskrbijo slabo vzdrževana in dotrajana plovila, pogosta pa je tudi prenatrpanost na krovu.

Akcija proti tihotapcem
Da bi omilila begunsko krizo in pritisk na nekatere države, je Evropska unija sprejela dogovor, v skladu s katerim se bo po državah članicah razporedilo okoli 55.000 beguncev, od tega jih bo Slovenija sprejela 250.

Poleg tega je EU sprožil vojaško operacijo nadzora Sredozemlja, s katero želijo uničiti mrežo tihotapcev ljudi. Za iskanje, uničenje in zaseg sredstev tihotapcev bo Bruselj potreboval mandat ZN-a ali dovoljenje libijskih oblasti, saj gre akcije v njenih ozemeljskih vodah.

Libija je po padcu režima Moamerja Gadafija postala glavno izhodišče za prebežnike na poti prek Sredozemskega morja in kaos, ki je sledil, so izkoristili tihotapci ljudi za donosen posel. Ker je Libija še vedno v brezvladju, saj se za oblast borita rivalski vladi, ne gre pričakovati, da bo imela mednarodna skupnost kmalu ustreznega sogovornika na libijski strani.