Na novinarski konferenci po prvem uradnem srečanju z novim italijanskim predsednikom je Borut Pahor povedal, da sta z gostom ocenila, da so odnosi med Italijo in Slovenijo dobri in prijateljski. Veliko časa sta namenila manjšinam v obeh državah. Pahor je dejal, da se stvari glede manjšin premikajo v pravo smer, a da bo treba ustvariti še ugodnejše ozračje.

Pahor je povedal še, da je italijanskega kolega seznanil s težavami, s katerimi se spopada slovenska manjšina v Italiji, in ga prosil, naj sprejme predstavnike krovnih manjšinskih organizacij. Mattarella je zagotovil, da se bo s predstavniki slovenske manjšine sešel v kratkem, Pahor pa je napovedal, da bo še pred poletjem sklical posebno konferenco o manjšinah, da bi lahko videli, kaj se da storiti na bolje v zvezi z uresničevanjem njenih pravic.

Slovenski predsednik je italijanskega gosta, ki mesto predsednika zaseda od februarja, prosil tudi, naj se zavzame za objavo poročila mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je proučila obdobje med letoma 1880 in 1956. Pahor je ob tem zatrdil, da mu je sogovornik zagotovil, da se bo potrudil po najboljših močeh. Za objavo ugotovitev omenjene komisije in seznanitev italijanske javnosti z dogajanjem v tem času in predvsem v času fašizma se je pred obiskom Mattarelle v Sloveniji zavzel tudi v Trstu živeči zamejski pisatelj in akademik Boris Pahor.

Mattarella pohvalil Slovenijo za sodelovanje v Mare Nostrumu
Sogovornika se nista mogla izogniti tudi perečemu vprašanju prebežnikov v Sredozemlju, ki za Italijo predstavljajo veliko breme. Mattarella je pri tem pohvalil Slovenijo, ker je pokazala veliko odgovornosti in sodelovala v operaciji Mare Nostrum. Pahor je dejal še, da oba z velikim optimizmom pričakujeta četrtkov vrh Evropske unije in upata, da se bodo države članice Evropske unije dogovorile za delitev bremen glede nezakonitih priseljencev v skladu z njihovo močjo in velikostjo.

Sogovornika se zavedata, da krize še ni konec in da se lahko še stopnjuje, saj se neposredni varnostni problemi z Bližnjega vzhoda prek Egipta selijo v Libijo, ki je geografsko najbližje EU-ju. Mattarella je ob tem povedal, da s Pahorjem delita stališča glede vseh pomembnih vprašanj, tudi glede dogajanja v evropski soseščini, ter dodal, da morata Evropa in mednarodna skupnost prevzeti tudi odgovornost v zvezi z razmerami v Libiji, da bi se ustavila državljanska vojna in da bi se ustavilo izkoriščanje prebežnikov in teroristične skupine v tej državi.

Tudi Mattarella se bo priključil procesu Brdo
Nekaj besed sta predsednika namenila tudi Zahodnemu Balkanu, kjer sta se zavzela za širitev Evropske unije na to območje, je pa Pahor izrazil tudi zadovoljstvo, da je italijanski kolega pokazal zanimanje za proces Brdo, zato ga je s privoljenjem hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović povabil na vrh tega procesa prihodnje leto, Mattarella pa je vabilo sprejel.

Mattarella se bo srečal še s premierjem Mirom Cerarjem, predsednikom DZ-ja Milanom Brglezom in predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji, nato pa si bo ogledal še razstavo Emona in se s Pahorjem sprehodil po Ljubljani.