V prihodnjih petih dneh nameravajo dostaviti pomoč dodatnim 154.000 ljudem, ki živijo na obleganih območjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Združeni narodi upajo, da bodo lahko do konca marca pomagali 1,7 milijona ljudem. Kot so sporočili pri ZN-u, naj bi bilo na obleganih območjih ujetih okoli pol milijona Sircev, bojijo pa se, da jih je "že na tisoče umrlo od lakote". Opozicija je v Siriji za zdaj privolila v dvotedensko prekinitev sovražnosti, kar želijo človekoljubne organizacije čim bolje izkoristiti.

Deset tovornjakov s humanitarno pomočjo, ki so jo zagotovile agencije ZN-a, je že prispelo v oblegan kraj Moadamijet al Šam, jugozahodno od Damaska. V kraj, ki je v rokah upornikov, naj bi po podatkih Rdečega polmeseca vstopilo še dodatnih 41 tovornjakov s pomočjo. Tovornjaki so prebivalcem dostavili milo, pralni prašek, higienske vložke in odeje. To je sicer tretja pošiljka pomoči ta mesec v omenjeni kraj, ki ga obkoljujejo provladne sile, poroča AFP.

Najboljša priložnost za trajen mir
ZN namerava pomoč dostaviti mestu Madaja, kjer naj bi ljudje že nekaj časa umirali od lakote, za nekatera druga območja pa še potrebuje privolitev sprtih strani. Pomoč bodo skušali dostaviti po kopnem in ne iz zraka. Poskus dostave pomoči v Deir Ezurju, ki ga oblegajo skrajneži samooklicane Islamske države, je bil namreč neuspešen, saj so bili številni paketi uničeni, izginili ali pristali na nikogaršnji zemlji.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je v Ženevi dejal, da premirje v Siriji kljub več deset kršitvam na vseh straneh velja: "Za zdaj vam lahko povem, da prekinitev sovražnosti na splošno velja, čeprav smo doživeli nekaj incidentov." Kot je dejal koordinator ZN-a za humanitarno pomoč v Siriji Jakuba Al Hila, je zdajšnje premirje "najboljša priložnost za trajen mir in stabilnost, ki so jo sirski ljudje dobili v zadnjih petih letih". Delovna skupina, ki nadzoruje krhko premirje, "zdaj poskuša zagotoviti, da se to ne bo širilo naprej in da se prekinitev sovražnosti nadaljuje", je dodal Ban. Posebna mednarodna delovna skupina, ki ji sopredsedujejo ZDA in Rusija, se je nazadnje sešla v soboto, nekaj ur po začetku dogovorjene prekinitve ognja, zdaj pa je na vrsti nov sestanek.

Nekaj kršitev dogovora
Tudi po navedbah visokega pogajalskega odbora, ključne krovne opozicijske skupine v Siriji, so se razmere v državi občutno izboljšale, čeprav pa so pri opoziciji, kot piše Reuters, dejali, da je bilo premirje zaradi napadov vladnih sil ogroženo. Francija je dejala, da so poročila o napadih na opozicijske sile v nasprotju z dogovorom, ki je začel veljati v soboto. Države, ki podpirajo premirje, bodo skušale na ponedeljkovem sestanku razjasniti situacijo. Vladne sile naj bi namreč prvi dan približno 15-krat kršile dogovor.

Oglasili so se tudi v Rusiji. Iz Moskve so sporočili, da proces poteka, se pa vsi zavedajo, da pot k rešitvi ne bo lahka. Vladne sile predsednika Bašarja Al Asada, ki imajo zračno podporo Rusije, so dejale, da "ravnajo v skladu s sporazumom". Premirje, ki je bilo izpogajano na pobudo ZDA in Rusije, je prvi korak k nadaljevanju mirovnih pogajanj, ki so na začetku februarja propadla, še preden so se začela. Tedaj so uporniške skupine dejale, da se ne bodo pogajale, dokler jih bodo vladne sile napadale.

Premirje ne velja za IS in Fronto Al Nusra
Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da je število žrtev, odkar velja premirje, bistveno manjše, kot je bilo predtem, ko je na dan umrlo okoli 180 ljudi. V nedeljo so napadi zahtevali približno 20 žrtev. Prekinitev ognja, ki trenutno velja, je prva po začetku krvave vojne, ki zdaj traja že skoraj pet let. Od leta 2011 je vojna zahtevala že več kot 250.000 žrtev, okoli 11 milijonov ljudi pa je zbežalo s svojih domov, kar je polovica predvojnega prebivalstva Sirije. Približno 4,5 milijona Sircev je zapustilo državo.

Premirje pa ne velja za džihadistične skupine, kakršna sta samooklicana Islamska država in Fronta Al Nusra. Rusija je že pred začetkom dogovora sporočila, da bo še naprej bombardirala teroristične cilje, uporniške skupine, ki jih je Zahod označil za "zmerne", pa se bojijo, da bodo tudi one tarče, saj delujejo na podobnem območju kot skrajneži z Al Kaido povezane Fronte Al Nusra. Napade na teroristične cilje nadaljuje tudi koalicija, ki jo vodijo ZDA. V nedeljo je koalicija izvedla 24 napadov proti Islamski državi v Siriji, kjer je napadla v petih mestih, in v Iraku, kjer so bili napadi izvedeni v sedmih mestih.