Zadnji popis prebivalstva so opravili leta 1991, ko je bila Bosna in Hercegovina še ena izmed republik nekdanje Jugoslavije. Foto: EPA
Zadnji popis prebivalstva so opravili leta 1991, ko je bila Bosna in Hercegovina še ena izmed republik nekdanje Jugoslavije. Foto: EPA

Popis, ki bo trajal do 15. oktobra, bo stal 46 milijonov konvertibilnih mark, kar je 23,5 milijona evrov. Evropska unija je prispevala 7,5 milijona nepovratnih sredstev. Prvi rezultati popisa naj bi bili znani 90 dni po njegovem končanju, kar je v januarja prihodnje leto.

Zadnji popis prebivalstva so opravili leta 1991, ko je v Bosni in Hercegovini, takrat še eni izmed republik nekdanje Jugoslavije, živelo 4,4 milijona ljudi. 43,7 odstotka je bilo Bošnjakov, 31,4 odstotka Srbov in 17,3 odstotka Hrvatov. Minister za promet in komunikacije Damir Hadžić je dela, da je resnično skrajni čas, da ugotovijo dejansko stanje prebivalstva v državi. "Izjemoma pomembno je, da po 22 letih zberemo podatke, pomembne za razvoj družbene in gospodarske strategije države," je povedal.

Polemike pri vprašanjih o narodni in verski pripadnosti ter jeziku
Priprave na popis so v BiH-u sprožile glasne polemike, največ prahu pa je dvignila določitev vprašanj o narodni in verski pripadnosti prebivalcev ter o jeziku, ki ga govorijo. Po številnih razpravah so se odločili za odprti model izrekanja o vprašanjih, kar pomeni, da bo vsak anketiranec sam določil odgovor in mu ne bo treba izbirati med vnaprej določenimi možnostmi.

Takšna rešitev je največ skrbi povzročila v strankah in organizacijah, ki zastopajo Bošnjake, saj se bojijo, da bi se številni Bošnjaki izrekli za muslimane, kar bi pomenilo, da bi bilo njihovo skupno število na koncu manjše, kot če bi jih beležili pod različnimi oznakami.