Voditelji Rusije, Velike Britanije in Nemčije so po medkonferenčnem klicu razpravljali o morebitnih mednarodnih naporih za reševanje krize v Ukrajini, zavezali pa so se k nadaljevanju tesnega sodelovanja, tudi na ravni zunanjih ministrov.

Velika Britanija ocenjuje, da je rusko posredovanje na Krimu napaka. Britanski zunanji minister William Hague je namreč dejal, da bi lahko Moskvo zadele resne gospodarske posledice, če ne bo diplomatske rešitve krimske krize. Tako je navedel, da bi lahko evropske države ruski plin v znak protesta zamenjale z zalogami iz ZDA ali drugod. Podal pa je tudi svojo oceno, da je bil referendum na Krimu sklican "smešno na hitro" in da ga svet ne bo mogel upoštevati kot svobodnega in poštenega. A Putin je britanskemu premierju Davidu Cameronu po telefonu zagotovil, da si želi najti diplomatsko rešitev.

Putin in ruski zunanji minister Sergej Lavrov bosta v ponedeljek razpravljala o oblikovanju kontaktne skupine za začetek neposrednih pogovorov z Ukrajino, so še sporočili iz Downing Streeta.

Putin: Vlada krima je legitimna
Regionalna vlada Krima, ki si prizadeva za izvedbo referenduma o odcepitvi polotoka od Ukrajine in priključitvi Rusiji je legitimna sila, je zatrdil Putin premierju Davidu Cameronu in nemški kanclerki Angeli Merkel.

Zatrdil je, da krimske oblasti delujejo v skladu z mednarodnim pravom pri zaščiti interesov prebivalcev Krima ter da trenutne prozahodne ukrajinske oblasti ne ukrepajo pri omejevanje divjanja skrajnih nacionalističnih in radikalnih sil v Kijevu in številnih drugih regijah države.

Jacenjuk v Belo hišo v sredo
Medtem je ukrajinski začasni premier Arsenij Jacenjuk sporočil, da bo odpotoval v ZDA, kjer se bo v Beli hiši sestal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo na pogovorih o končanju ukrajinske krize in spora z Rusijo.

Ameriški predsednik Barack Obama je obelodanil, da se bo na sestanku z ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom, ki bo Belo hišo obiskal v sredo, pogovorila o načinih, "kako najti miroljubne rešitve, ki bodo preprečile nadaljnjo rusko intervencijo na Krimskem polotoku in s katero bi spoštovali suverenost in integriteto Ukrajine," je zapisala Bela hiša v sporočilu za javnosti.

Spopad proukrajinskih in proruskih protestnikov
V Ukrajini se spominjajo 200. obletnice rojstva pesnika Tarasa Ševčenka, ki je zasnoval moderno ukrajinščino in idejo o ukrajinski državi. Njemu v čast so pripravili patriotske shode v Kijevu in drugih mestih, med drugim tudi v Sevastopolu in Simferopolu na Krimu.

Na shodu v Sevastopolu so se spopadli podporniki novih ukrajinskih oblasti in proruski privrženci. Okoli 100 proruskih protestnikov je napadlo približno 20 ljudi, ki so varovali proukrajinski shod, na katerem se je zbralo okoli 200 ljudi.

Vrata diplomacije se zapirajo
Krim je del Ukrajine in Moskva se mora vzdržati stopnjevanja napetosti, je ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu v telefonskem pogovoru v soboto dejal njegov ameriški kolega John Kerry, ki je opozoril, da bi nadaljnji koraki za priključitev polotoka Rusiji zaprli prostor za diplomatske pogovore.

Lavrov je že pred tem dejal, da je bila kriza v Ukrajini ustvarjena umetno iz geopolitičnih razlogov. Potrdil je stike med Moskvo in Kijevom, a poudaril, da so nove ukrajinske oblasti sestavljene iz skrajnežev.

Ameriški predsednik Barack Obama se je v noči s sobote na nedeljo po telefonu pogovarjal z več voditelji Velike Britanije, Francije, Italije in treh baltskih držav, ki so se strinjali, da mora Rusija umakniti svoje vojake v oporišča in dovoliti prihod mednarodnih opazovalcev na Krim.

Ob strani baltskim državam
V konferenčnem pogovoru z voditelji Litve, Latvije in Estonije je Obama vsem trem baltskim državam med drugim zagotovil "neomajno odločenost" ZDA in zveze Nato za zagotavljanje njihove varnosti. Baltske države so ob dogajanju v Ukrajini zaradi zgodovinskih izkušenj z Rusijo še posebej negotove.

Na skupino mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so v soboto opozorilno streljali, ko so se v tretjem poskusu skušali prebiti na Krim. V incidentu pri nadzorni točki proruskih sil v Armjansku ni bil nihče poškodovan.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že večkrat dejal, da ima Rusija pravico in dolžnost zaščiti rusko govoreče prebivalce na Krimu.