Tako imenovana Ulica milijarderjev leži tik ob Centralnem parku. Foto: AP
Tako imenovana Ulica milijarderjev leži tik ob Centralnem parku. Foto: AP

Park Savoy se nahaja v eni najdražjih newyorških sosesk, premožni stanovalci pa so se leta borili proti temu, da bi nekdanji hotel preuredili v zavetišče za brezdomce in porabili več 100.000 dolarjev za lobiranje proti kriminalu, ki naj bi ga zavetišče prineslo v sosesko. Bili so neuspešni. Zavetišče je prejšnji mesec končno odprlo svoja vrata, v njem pa lahko namestijo do 80 oseb, ki iščejo službo ali pa so že zaposleni.

Sporni Park Savoy. Foto: AP
Sporni Park Savoy. Foto: AP

Njihovi sosedje so med najbogatejšimi prebivalci na Manhattnu – stanovalci t. i. Ulice milijarderjev (Billionaires Row), skupka vitkih, vrtoglavo visokih stolpnic, zgrajenih v zadnjem desetletju. Enega od stanovanj v stolpnici neposredno za zavetiščem je leta 2014 kupil milijarder Michael Dell in zanj odštel 100 milijonov dolarjev, kar je bila takrat najdražja nepremičnina, kadar koli prodana v New Yorku, poroča Guardian.

New York ima največjo populacijo brezdomcev v ZDA – brez strehe nad glavo je kar 122.000 oseb, vključno z 39.000 otroki. Leta 2017 je newyorški župan Bill de Blasio napovedal novo pobudo, s katero je želel nasloviti problematiko brezdomstva v mestu. Med drugim gradnjo 90 novih zavetišč in to v vseh tipih sosesk.

Zavetišče Park Savoy bi se moralo po načrtih odpreti že leta 2018, a so lokalni prebivalci in lastniki podjetij, povezani v skupino "Koalicija 58. ulice", skušali na sodišču to na vso silo preprečiti.

Med drugim so sprožili spletno peticijo in zavetišče označili za grožnjo, ki da bi imela "gromozanske posledice za našo gosto poseljeno, ozko ulico". Pod peticijo se je podpisalo 3500 oseb.

Foto: AP
Foto: AP

Boj na nož

Člani koalicije so trdili, da mesto pri načrtih za zavetišče ni upoštevalo stališča skupnosti, stavbo pa označili za požarno nevarno. Vodja skupine Suzanne Silverstein je za New York Times povedala, da stanovalci menijo, da skušajo mestne oblasti dokazati svoje na račun prebivalcev.

“Župan de Blasio s tem ne kaznuje milijarderjev, ampak kaznuje ljudi, kot sem sama, ljudi, ki delamo po sto ur na teden. Nismo slabi ljudje. Samo ambiciozni,” je povedala.

Koalicija je vložila tožbo, s katero je skušala preprečiti postavitev zavetišča. Med drugim so zapisali, da stavba "ni varna" za prebivalce in da bi "kriminal in postopanje", ki bi jih prineslo zavetišče, vodilo k "nepopravljivi škodi".

Skupina je tudi porabila najmanj 287.000 dolarjev za lobiranje proti zavetišču, še 100.000 dolarjev pa za oglasne panoje v Iowi, s katerimi so želeli očrniti de Blasia, ko se je leta 2020 krajši čas spogledoval s predsedniško kandidaturo. Kljub vsem naporom koalicije pa je newyorško prizivno sodišče maja prižgalo zeleno luč zavetišču.

Ulica milijarderjev. Foto: AP
Ulica milijarderjev. Foto: AP

Neutemeljeni strahovi

Steve Banks, komisar na newyorškem uradu za brezdomce, je za portal The City povedal, da je bila kampanja proti zavetišču najdaljša in najbolje financirana pravda proti kakšnemu zavetišču.

Je pa bilo v New Yorku v zadnjih letih kar nekaj bitk proti zavetiščem za brezdomce, med drugim lani, ko so enega od luksuznih hotelov na Manhattnu med pandemijo začasno odprli kot krizno zavetišče.

Zagovorniki brezdomcev pravijo, da so strahovi, povezani z zavetišči, običajno prenapihnjeni, pri tem pa ustvarjajo sovražno okolje za tiste, ki potrebujejo streho nad glavo. “Običajno je veliko strahov in tesnobe, ki pa se dejansko ne uresničijo, ko se zavetišča odprejo," je povedala za Guardian Jacquelyn Simone iz skupine za pravno podporo brezdomcem Koalicija za brezdomce (Coalition for the Homeless).

In kljub vsem nasprotovanju Park Savoyu prebivalci soseske priznavajo, da za zdaj težav z zavetiščem še ni bilo.