"Z letalom smo opravili skladno z zakoni, ki veljajo v takšnih okoliščinah," je dejal predstavnik vojske in tako potrdil, da so sirske vladne sile v petek opoldne pred obalo province Latakia na severozahodu države sestrelile turško vojno letalo F-4 fantom.

Reševalna akcija še poteka, dva pilota iščejo tako sirske kot turške ladje. Turčija je v petek popoldne potrdila, da je izgubila stik z enim izmed "fantomov" nad jugozahodnim delom province Hatay v Sredozemlju, ki meji na Sirijo. V vojaškem letalskem oporišču Erhac so stik z letalom vrste F-4 izgubili nekaj manj kot uro in pol po vzletu.

Letalo sestrelila protizračna obramba
V izjavi sirske vojske, ki jo je svetu posredovala sirska agencija SANA, je poudarjeno, da je "neidentificirana zračna tarča" vdrla v sirski zračni prostor ob 11.40 po krajevnem času, pri čemer je lovec letel z visoko hitrostjo nizko nad vodno gladino. Sirska protizračna obramba je streljala, ko se je letalo približevalo obali, pri čemer so Sirci že ugotovili, da gre za turško vojno letalo. Po trditvah vojske je "fantom" dobil usodni zadetek le en kilometer pred obalo, nato pa so F-4 zajeli plameni. Deset kilometrov od obale je strmoglavil v vodo.

Že prej zaostreni sosedski odnosi
V petek zvečer je imel turški premier Recep Tayyip Erdogan dveurno vladno zasedanje zasedanje z vrhom turške vojske. "Turčija bo predstavila končno stališče, potem ko bo incident do konca raziskan. Nato se bomo odločili o nadaljnjih korakih," je bil redkobeseden Erdogan.

Gül priznal kršenja zračnega prostora
Tako kot Erdogan je odločen odgovor Ankare napovedal tudi turški predsednik Abdulah Gül, ki pa je obenem priznal, da je letalo morda res kršilo sirski zračni prostor. Po Gulovih besedah je namreč možno, da je bilo letalo sestreljeno v sirskem zračnem prostoru, a pri bojnih letalih, ki letijo nad morjem z velikimi hitrostmi, je prečkanje državnih meja za krajši čas in manjše razdalje pač nekaj običajnega. Za tem se ne skrivajo nobeni slabi nameni, tega enostavno ni mogoče nadzorovati, je poudaril.

Ankara podpira upor proti režimu v Damasku
Odgovor in njegova ostrina sta najbolj povezana z usodo pogrešanih pilotov. Odnosi med Turčijo in Sirijo so napeti, odkar se je lani marca začel upor proti režimu Bašarja Al Asada. Turki v Carigradu gostijo glavno opozicijsko skupino Sirski nacionalni svet, na svojem ozemlju pa turška vlada skrbi za več desettisoče beguncev, ki so zbežali zaradi upora, ki je prerastel v državljansko vojno.

Odnosi med sosedama so bili dolga desetletja močno zaostreni. Sredi 90. let sta bili državi na robu vojne, ker je uradni Damask podpiral kurdske upornike v Turčiji s PKK-jem Abdulaha Ocalana na čelu. Po neposredni vojaški grožnji je Sirija popustila in izgnala Ocalana, ki je pozneje pristal v turškem zaporu, in odtegnila vso podporo PKK-ju. Za del napetosti je kriv tudi spor zaradi vodnih virov, saj je Turčija z nizom jezov na Evfratu in Tigrisu močno omejila dotok nujno potrebne vode v glavni sirski reki.

Po letu 1998 so se odnosi med Damaskom in Ankaro hitro začeli izboljševati, v zadnjih letih pa sta državi začeli sodelovati tudi na vojaškem področju. Kakor so se krhali turško-izraelski odnosi, tako so se turško-sirski odnosi krepili, a tega sodelovanja je bilo s protesti in vstajo proti režimu Al Asada nepreklicno konec.