Somalija je sinonim za brezvladje in propadlo državo že od leta 1991, ko se je začela državljanska vojna in se je njeno prebivalstvo znašlo ujeto v spopadih med različnimi milicami, ki so se borile za prevlado in ozemlje. K trpljenju prebivalstva so pripomogle tudi naravne katastrofe v obliki suš, ki so nemalokrat povzročile hudo lakoto in stradanje.

Čeprav se Somalija povezuje z revščino in pomanjkanjem, ki sta posledica prepleta naravnih in družbenih razmer, pa država v Afriškem rogu nosi velik potencial, saj se ponaša s pomembnim strateškim položajem ob Adenskem zalivu in najdaljšo obalo na afriški celini, ki meri več kot 3.000 kilometrov. A obilje morja za Somalijo predstavlja tako bogastvo kot prekletstvo.

Somalijske vode so bogate z jatami tunov, skuš, morskih psov, sardel, morskih raž, jastogov in rakov, a brez mornarice in učinkovite obalne straže, ki bi varovala in zaščitila to naravno bogastvo, je tamkajšnje morje postalo brezplačna ribarnica za vse in zaradi tega eno najbolj izropanih morskih območij na svetu.

Somalija izgublja milijone dolarjev
Nezakonit ribolov v somalijskem morju ni nekaj novega in tuje ribiške ladje brez dovolilnic, večinoma evropske in azijske, plenijo morsko bogastvo že več kot dve desetletji. Po nekaterih ocenah naj bi nezakonit ribolov po vsem svetu letno navrgel med štirimi in devetimi milijardami dolarjev, od česar naj bi milijarda dolarjev padla na Afriko in od tega kar 300 milijonov na Somalijo. Samo izkupiček evropskih ribičev naj bi znašal petkratno vsoto pomoči, ki jo Evropa nameni za to državo.

Tuji ribiči so svoje roparske mreže začeli metati v somalijsko morje že v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je po strmoglavljenju dolgoletnega diktatorja Mohameda Siada Barreja začela poglabljati nestabilnost in izginjati država. Ker se domači ribiči niso mogli zanesti na nikogar, da bi jih obvaroval pred ogrožanjem njihovega vira preživljanja, so stvari vzeli v svoje roke in organizirali oborožene skupine za odganjanje tujih ribiških ladij.

Prav uspešni napadi na ribiške ladje naj bi vodili do vzpona piratstva, ko so domačini ugotovili, kako donosne so ugrabitve tankerjev in odkupnine so kmalu postale primerno nadomestilo za izpad prihodkov od ribolova.

Sčasoma je postalo piratstvo vse bolj razširjeno in se stopnjevalo proti koncu prvega desetletja v novem tisočletju, ko je svetovna pomorska trgovina, katere pomembna pot poteka skozi Adenski zaliv in ožino Bab El Mandeb, letno izgubila več milijard dolarjev, od katerih je šla le neznatna vsota za odkupnine in večinoma za plačevanje višjih zavarovalnin za plovbo v nevarnih vodah. Na vrhuncu piratskih dejavnosti leta 2011 so bili somalijski morski razbojniki odgovorni za 237 incidentov in 28 ugrabitev tujih ladij.

Na naraščajočo piratsko grožnjo so se pomorske velesile odzvale z napotitvijo svojih vojaških ladij v morje ob somalijski obali in globlje v Indijski ocean, saj so piratski napadi segali tudi več sto kilometrov od obale. Prisotnost tujih mornaric je ob visokih stroških koristila in zadnja uspešna ugrabitev se je zgodila maja leta 2012. Od takrat razen nekaj posamičnih napadov ni bila ugrabljena nobena ladja več.

Vse bolj prazne mreže domačih ribičev
A z drastičnim upadom piratstva v zadnjih letih se je po drugi strani povečalo nezakonito ribarjenje v somalijskih vodah. Tuje ribiške ladje, ki ribarijo brez dovoljenja, pri tem pogosto uporabljajo zastave ugodnosti, kapitani nekaterih ladij pa so celo tako prepričani, da se jim ne more nič zgoditi, da plujejo kar brez zastav.

Lokalni ribiči so ribe vedno lovili v manjšem obsegu in ne morejo tekmovati s sodobnimi in velikimi ribiškimi ladjami, ki uporabljajo napredne ribolovne načine in tehnologijo. Ker so priobalna območja skoraj popolnoma izropana, bi morali domačini loviti globoko na odprtem morju, kar pa je predaleč za njihove majhne, preproste in le nekaj metrov dolge čolne, tako da njihove mreže ostajajo prazne.

Posledice manjšega ulova so tudi višje cene na somalijskih tržnicah, zaradi česar si mnogi ne morejo več privoščiti rib, s tem pa za človeški organizem potrebnih proteinov. Razmere so šle tako daleč, da je predsednik Puntlanda, polavtonomne somalijske pokrajine, Abdiweli Mohamed Ali lani nezakonit ribolov označil za "naravno katastrofo".

Trpijo pa ne samo prebivalci, ampak se velika škoda dela tudi morskemu ekosistemu, tuje ribiške ladje namreč uporabljajo vlečne mreže, pri čemer so najbolj prizadete korale.

Protest in zajetje tujih ribičev
Da bi opozorili na problem nezakonitega ribarjenja, se je sredi marca nekaj sto prebivalcev somalijske prestolnice Mogadiš odpravilo na ulice in protestiralo proti takemu početju. Od oblasti so zahtevali, da prekine sporno prakso tujih ribiških ladij. Vlada je že obljubila, da pripravlja zakonodajo, s katero se namerava boriti proti nezakonitemu ribarjenju. Jeza lokalnih ribičev je na začetku marca vodila do zajetja dveh iranskih ribiških ladij z 48 mornarji, ki so brez dovoljenja ribarili v somalijskih vodah.

Številni Somalci so razočarani, da so mednarodne vojaške ladje zadolžene le za preprečitev piratskih napadov in tihotapljenja mamil ter orožja, nič pa ne naredijo, da bi zaustavile nezakonit ribolov.

"Če imajo mandat, da pomorske poti ščitijo pred pirati, potem morajo ščititi tudi življenjske vire revnih ljudi pred nezakonitim ribolovom," je prepričan vodja somalijskega podjetja Global Sea Food International Abdivahid Mohamed Hersi, ki se ukvarja z izvozom rib v Oman.

Porast nezakonitega ribolova bi lahko po mnenju nekaterih poznavalcev vodil do obuditve piratstva in Somalci bi se tako znova znašli v začaranem krogu brezupa. "To so razmere, zaradi katerih se je najprej začelo piratstvo," pravi Alan Cole, ki deluje pri Agenciji Združenih narodov za boj proti mamilom in kriminalu (ODC), in opozarja, da bi lahko kriminalne tolpe in pirati uporabili nezakonit ribolov za izgovor pri ugrabljanju drugih ladij.

"Mednarodna skupnost je porabila na milijone dolarjev za boj proti piratstvu, pomoč Somaliji in za zagotavljanje nemotene pomorske trgovine, a to je ogroženo zaradi dejavnosti relativno majhnega števila nezakonitih ribiških ladij," je dejal.

Vseeno ni pričakovati, da se bodo vrnili stari časi piratstva, saj so trgovske družbe bolje poskrbele za varnost svojih ladij, poleg tega pa so tu še vojaške ladje iz koalicije 30 držav, ki skrbijo za varovanje nevarnih voda. Kljub temu lahko pride do novega zvišanja zavarovalnin za ladje in s tem višjih končnih stroškov, kar bi znova povzročilo glavobole globalni pomorski industriji.

Čas za konkreten odziv
Ribištvo je bilo vedno del življenja Somalcev in bi lahko v prihodnosti predstavljalo enega izmed temeljev za oživitev uničenega gospodarstva, s tem pa zmanjšanje odvisnosti od tuje pomoči.

Somalija sama vsekakor še dolgo časa ne bo zmožna ukrepati proti nezakonitem ribolovu, zato bi bilo pri tem vprašanju nujno ukrepanje mednarodne skupnosti, ne samo s sprejemanjem pravil, ampak tudi z odločnim odzivom ob njihovih kršitvah, tako takrat, ko gre za preverjanje dovolilnic ribiških ladij s sumljivim ulovom, kot tudi pri operacijah že prisotnih tujih mornaric na samem morju, kjer se dogaja nezakonit ribolov.