Umor novinarja Slavka Ćuruvija 11. aprila 1999 velja za eno najtemnejših skrivnosti Srbije iz časov Miloševićevega režima. Vsaka oblast po demokratičnih spremembah leta 2000 je obljubljala, da bo umor rešila, a nobeni ni uspelo. Foto: EPA
Umor novinarja Slavka Ćuruvija 11. aprila 1999 velja za eno najtemnejših skrivnosti Srbije iz časov Miloševićevega režima. Vsaka oblast po demokratičnih spremembah leta 2000 je obljubljala, da bo umor rešila, a nobeni ni uspelo. Foto: EPA

To so Radomir Marković, Milan Radonjić, Ratko Romić in Miroslav Kurak. Nekdanja visoka predstavnika službe državne varnosti Radonjić in Romić sta bila že aretirana januarja letos. Marković, vodja tajne policije v času Slobodana Miloševića, trenutno služi svojo 40-letno zaporno kazen, in sicer zaradi poskusa umora opozicijskega vodje leta 1999. Četrti, sicer nekdanji agent varnostne službe, Kurak, pa je na begu; zanj so že izdali mednarodni nalog za aretacijo.

Takrat 50-letnega Slavka Ćuruvijo, vidnega kritika takratnega predsednika Slobodana Miloševića, so neznanci ustrelili pred njegovim domom v Beogradu, in sicer le dobra dva tedna po začetku vojaškega posredovanja zveze Nato v Srbiji.

Lastnik Dnevnega telegrafa in Evropljanina
Umorjeni je bil med drugim lastnik časopisov Dnevni telegraf in Evropljanin. Takratne oblasti so izhajanje Dnevnega telegrafa začasno prepovedale, Ćuruvija pa je bil leto pred umorom večkrat denarno kaznovan "zaradi vznemirjanja javnosti" v tedniku Evropljanin.

Lani se je preiskovanja znova lotila posebna komisija, v kateri so poleg policistov in obveščevalcev sodelovali tudi novinarji, predstavniki nevladnih organizacij in tuji strokovnjaki. V javnosti se je kot naročnica umora vedno omenjala Mira Marković, žena Slobodana Miloševića, katere ime se je sicer omenjalo tudi v povezavi z umorom nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stamboliča avgusta 2000. Markovićeva od leta 2003 živi v Rusiji, kjer je leta 2006 dobila azil, možnosti, da bi jo Rusija izročila Srbiji, pa naj ne bi bilo veliko.