Nekateri zapori v Italiji so stari tudi po več sto let. Na sliki je zapor Sv. Sebastjana v Sassariju. Foto: EPA
Nekateri zapori v Italiji so stari tudi po več sto let. Na sliki je zapor Sv. Sebastjana v Sassariju. Foto: EPA

Kot je pravosodni minister Andrea Orlando dejal v intervjuju za časnik La Repubblica, želijo prodati zapore, v katerih je zaprtih več kot 3.000 ljudi. Gre za zapor San Vittore v Milanu, ki je bil odprt leta 1879 in v katerem je okoli 750 zapornikov, zapor Regina Coeli v Rimu, zgrajen v 17. stoletju, kjer je več kot 600 zapornikov, in zapor Poggioreale v Neaplju iz leta 1914 s skoraj 2.000 zaporniki.

Ti zapori, ki se nahajajo v središčih mest, bi bili lahko spremenjeni v hotele ali zasebne nastanitve, je dejal minister. Sredstva, ki bi jih pridobili od prodaje, bi bila uporabljena za izgradnjo večjih in sodobnejših zaporniških poslopij na obrobju mest. V italijanskem zaporniškem sistemu je preveč zapornikov. Zapori so namenjeni nastanitvi največ 50.000 zapornikov, zaprtih pa jih je 54.000.

Prebivalci omenjenih treh mest bodo junija volili nove župane in lokalne oblasti. Kot je dejal pravosodni minister Orlando, se bodo pogovori vlade z novoizvoljenimi župani glede prodaje zaporov lahko začeli takoj po volitvah. Te volitve bodo pomemben preizkus za italijanskega premierja Mattea Renzija, predsednika Demokratske stranke.