Poročilo priznava, da se je stanje po kaotičnem oktobrskem begunskem valu v Sloveniji vseeno precej izboljšalo. Foto: Reuters
Poročilo priznava, da se je stanje po kaotičnem oktobrskem begunskem valu v Sloveniji vseeno precej izboljšalo. Foto: Reuters
Poročilo izpostavlja predvsem razmere v begunskih taboriščih na meji s Hrvaško. Foto: Reuters
Ostre kritike so ZDA namenile tudi zaveznici Turčiji. Foto: Reuters
Rusija si je črno piko zaslužila zaradi ignoriranja pravic Tatarov na Krimu. Foto: Reuters

ZDA v letnem poročilu o stanju človekovih pravic opozarjajo, da vlade po svetu spodkopavajo temeljne svoboščine. Številni napadi na demokratične vrednote kažejo na globalno krizo vlad, je v predstavitvi poročila pojasnil ameriški zunanji minister John Kerry. Po njegovih besedah je v svetu videti naraščajoč trend, v katerem oblasti in nevladni sektor zapirajo prostor za civilno družbo, dušijo svobodo medijev in spleta, odrivajo opozicijo in v najslabšem primeru ubijajo in preganjajo ljudi.

Poročilo, ki so ga pripravili ameriški diplomati, nima pravnih posledic za ameriško politiko in kritika v poročilu Washingtona ne zavezuje k prekinitvi diplomatskih odnosov ali vojaške pomoči tistim državam, ki kršijo pravice, oziroma k uvedbi sankcij. V poročilu se je le malo držav odrezalo brezhibno. Kot je bilo pričakovati, je največ kritike namenjene Rusiji in Kitajski.

Kot ugotavlja poročilo, je bilo na Kitajskem lani med drugim zaznati znatno povečanje represije ter prisile na področju civilnih in političnih pravic, kar se kaže v posebej ostrih napadih na odvetnike, ki v občutljivih primerih branijo državljane. Kritike so usmerjene tudi proti komunistični vladi, ki po navedbah poročila za namene zadušitve nestrinjanja uporablja nasilje, cenzuro in samovoljna pridržanja.

Glede Rusije poročilo izpostavlja okrepljene napade na opozicijo doma ter nadlegovanje nekaterih skupin civilne družbe. Prav tako omenja preganjanje Ukrajincev in Tatarov, ki na polotoku Krim ne želijo sprejeti ruskega državljanstva. Glede Turčije je Kerry spomnil, kako so se varnostniki predsednika Recepa Tayyipa Erdogana borili z novinarji, ko je prejšnji mesec obiskal Washington, kar naj bi bilo bledo posnemanje tistega, kako njegova vlada deluje doma, ob pomoči protiterorističnih zakonov, s katerimi izločajo opozicijske medije.

V Egiptu, ki je velik prejemnik ameriške vojaške pomoči, pa je bilo lani pod taktirko predsednika Abdela Fataha Al Sisija ukinjenih 500 nevladnih organizacij, medtem ko se vrstijo poročila o zunajsodnih pobojih in mučenju. Kritike ameriških zaveznic v Evropi med drugim izpostavljajo spolne zlorabe otrok , ki so jih zagrešili francoski vojaki v Srednjeafriški republiki, medtem ko prepoved neonacističnega diskurza v Nemčiji vidi kot kljubovanje svobodi izražanja.

Pod drobnogledom tudi slovenski mediji
Ko gre za Slovenijo, State Department kot najbolj problematično navaja ravnanje z več tisoč prebežniki. Poročilo obenem znova izpostavlja položaj Romov, sodne zaostanke, samocenzuro medijev in grožnje novinarjem ter vladno korupcijo.

Kot navajajo, je več nevladnih organizacij izrazilo zaskrbljenost nad razmerami v begunskih centrih ob slovensko-hrvaški meji, predvsem oktobra ob povečanem valu prebežnikov. Med drugim navaja tudi ugotovitve urada varuha človekovih pravic o neprimernem ravnanju nekaterih policistov do beguncev, vključno z verbalnim in fizičnim nadlegovanjem. Slovenske oblasti so nato izboljšale začasne namestitve in priskrbele učinkovitejši prevoz za prebežnike, zaradi česar se je število tovrstnih kritičnih poročil zmanjšajo, slovenska vlada pa je sprejela dodatne ukrepe za humano in varno obravnavo migrantov.

State Department naprej izpostavlja, da so se lani še naprej pojavljala poročila o političnih pritiskih na medije. Pri tem navaja ugotovitve Društva novinarjev Slovenije, da zaradi ekonomskih pritiskov trpijo novinarski standardi, poroča pa tudi o tem, da vedno več svobodnih novinarjev za ohranitev zaposlitve izvaja samocenzuro. Našteva tudi nekaj primerov, ko so predstavniki oblasti tožili novinarje zaradi obrekovanja, in poudarja, da je vlada uporabljala kazensko zakonodajo proti novinarjem, ki so objavljali trditve o neprimernem ravnanju političnih osebnosti.

Preobremenjen sodni sistem
Ko gre za slovenski pravosodni sistem, je ta po oceni State Departmenta preobremenjen, s premalo administrativne podpore, kar je v nekaterih primerih vodilo v sodne zaostanke. Hkrati pa poudarja, da leta 2005 sproženi projekt Lukenda še naprej izboljšuje učinkovitost sodstva, zmanjšuje sodne zaostanke in skrajšuje povprečen procesni čas. ZDA kritično izpostavljajo še, da vlada ni učinkovito uresničevala zakonodaje, ki zagotavlja kazenske in civilne sankcije za korupcijo, konflikt interesov in nezakonito lobiranje uradnikov. Uradniki so po ugotovitvah poročila v nekaterih primerih nekaznovano izvajali korupcijska dejanja.

Poročilo spominja tudi, da je korupcija v Sloveniji še vedno problem. Čeprav si kazenski sodni sistem še naprej prizadeva za ugotavljanje, preiskave, pregon in razsodbe v primerih korupcije, ki zadevajo ljudi na visokih položajih, v zakonodaji ni ustreznih mehanizmov za njeno uveljavljanje.

Poročilo med drugim omenja primer Janeza Janše oz. sodbo v zadevi Patria, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, okrajno sodišče pa je nato odločilo, da je postopek zastaral, pa sum korupcije v višjem šolstvu, zaradi katerega je odstopila ministrica Stanka Setnikar Cankar, povzema tudi mnenje medijev, da so protikorupcijsko komisijo ovirali notranji spori. State Department znova izpostavlja tudi položaj Romov, ki so družbeno marginalizirani, diskriminacija proti njim pa ostaja. Poročilo navaja, da še vedno ostaja težava izključenost Romov z nepremičninskega trga in da številni Romi živijo ločeno od svojih skupnosti v nezakonitih naseljih brez dostopa do temeljnih dobrin, kot so elektrika, tekoča voda, sanitarije in dostop do transporta.

Kot druga problematična področja poročilo našteva prenaseljenost zaporov, nasilje nad ženskami in otroki, trgovino z belim blagom, vključno s prisilnim delom, diskriminacijo proti osebam LGBT, neučinkovite sankcije za kršitev pravic delavcev, otroško delo in neučinkovito uresničevanje pravičnih standardov dela. Omenja pa tudi, da še vedno niso rešeni nekateri primeri med drugo svetovno vojno in komunističnim obdobjem zasežene lastnine.