V zadnjih 12 mesecih je vsaj enkrat droge uporabilo 208 milijonov ljudi po svetu oziroma 4,9 odstotka svetovnega prebivalstva.
Urad ZN-a za droge in kriminal (UNODC) je prvič razglasil 26. junij za mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami leta 1987. Takrat je ZN sprejel posebno deklaracijo o zlorabi drog in nezakonitem trgovanju z drogami.
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je ob mednarodnem dnevu boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami države pozval k ostrejši zakonodaji, ki naj bi ustavila pridelovanje in predelovanje prepovedanih drog in njihovo prodajo in preprodajo.
Kokain
Leta 2008 je zaradi upada gojenja koke v Kolumbiji, največji svetovni proizvajalki kokaina, pridelava koke upadla za osem odstotkov, upadla pa je tudi proizvodnja kokaina. V primerjavi z rekordnim letom 2005 so zasežene količine kokaina leta 2007 upadle. Največ kokaina zasežejo v Amerikah. Leta 2008 so zaznamovali občuten padec tihotapljenja kokaina v Severno Ameriko, sicer največji trg uporabnikov kokaina. Vzrok za padec so predvsem hitro rastoče cene in padec kakovosti kokaina. Več kot 40 odstotkov svetovnega kokaina oblasti zasežejo, večinoma v Kolumbiji, medtem ko so pri odkrivanju opiatov manj uspešne - zasežejo jih okoli 20 odstotkov. V zahodni Afriki, pomembnem središču za tihotapljenje drog v Evropo, manjši zaseg prepovedanih drog kaže, da se je pretok kokaina po petih letih hitre rasti zmanjšal.
Opiati (opij, morfin in heroin)
Gojenje maka v Afganistanu se je leta 2008 zmanjšalo za 19 odstotkov, približno enako pa je ostalo v Mjanmaru in Laosu. Proizvodnja opiatov v Afganistanu se je od leta 2001, ko so ZDA strmoglavile talibane, povečala kar za 40-krat. Največja porabnica heroina iz Afganistana je postala Rusija. Cena opija se močno razlikuje med državami; v Afganistanu in Mjanmaru je bil leta 2004 kilogram opija vreden okoli 150 dolajev, od takrat pa se je cena v Afganistanu približno prepolovila, v Mjanmaru pa podvojila. Največ, več kot dve tretjini opija so leta 2007 zasegli v jugozahodnih azijskih državah, drugi največji delež zaseženega opija pa pripada Evropi.
Kanabis
UNODC ocenjuje, da je kanabis leta 2007 po svetu vsaj enkrat poizkusilo med 143 in 190 milijonov ljudi. Uporaba kanabisa se povečuje v nekaterih latinskoameriških državah in Afriki, na bolj tradicionalnih trgih, kot sta Severna Amerika in Evropa, pa so zaznamovali rahel padec uporabe. Koliko kanabisa je bilo vzgojenega, je težko oceniti, saj lahko to rastlino gojijo povsod po svetu.
Amfetamini
Leta 2007 je bilo proizvedenih med 230 in 640 milijonov ton amfetaminskih stimulantov, od tega med 72 in 137 milijonov ton stimulantov iz skupine ecstasy. V vzhodni in jugovzhodni Aziji se najbolje prodajajo metamfetamini, na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter Evropi pa amfetamini.
Medtem pa nekateri opozarjajo, da vlade po svetu "vojno proti drogam" pogosto zlorabljajo kot izgovor za kršenje človekovih pravic. Leta 2003 so oblasti na Tajskem ubile več kot 2.700 ljudi med vladno "vojno proti drogam". Več kot 30 članic ZN-a, med njimi Kitajska, Indonezija in Malezija, ohranjajo smrtno kazen za preprodajalce drog. V Rusiji na tisoče odvisnikov ne more dobiti metadona, nadomestka za droge, ker ga je vlada prepovedala. V Kolumbiji in Afganistanu je zaradi zatiranja gojenja maka ali koke v še večjo revščino potisnjenih na tisoče kmetov in njihovih družin.
Poročilo ZN-a o drogah za leto 2009 lahko preberete TUKAJ.
"Vojna proti drogam" je številne države odvrnila od tega, da narkotike zagotovijo za zdravstvene namene. Posledično 80 odstotkov svetovnega prebivalstva, vključno s 5,5 milijona ljudi, ki se borijo z rakom, in milijonom obolelih za aidsom nima dostopa do anestetikov, ki bi jim lajšali bolečine. Zdravila proti bolečinam niso dostopna v večini afriških držav.
Pri tem ne gre le za kršitev človekovih pravic, temveč tudi za slabo politiko. Raziskave kažejo, da so neprimerni načini zatiranja uporabe drog neučinkoviti pri nadziranju porabe nedovoljenih drog in z drogami povezanega kriminala. Znanstveni dokazi kažejo, da programi, namenjeni podpori odvisnikov, preprečujejo širjene HIV-a med odvisniki, ščitijo zdravje in dolgoročno znižujejo zdravstvene stroške.
Legalizacija "zgodovinska napaka"
Vodja Urada ZN-a za droge in kriminal (UNODC) Antonio Maria Costa opozarja, da bi bila legalizacija drog glede vedno bolj brutalnega boja za kos 50 milijard dolarjev vrednega globalnega kokainskega trga med srednjeameriškimi karteli "zgodovinska napaka". "Družbe ne bi smele biti postavljene v položaj, ko se morajo odločati med ščitenjem javnega zdravja in javne varnosti. Morale bi ščititi oboje," je dejal in države pozval, naj preprečevanju zlorabe drog in zdravljenju odvisnosti od drog namenijo več sredstev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje