Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5,0 od 7 glasov Ocenite to novico!
Droge
Droge, njihova preporodaja in zloraba, vodijo v kriminal. Foto: EPA
Marihuana
Marihuana je vedno bolj priljubljena v latinskoameriških državah in Afriki. Foto: EPA
Droge
Uporaba drog ogroža zdravje uporabnikov oziroma odvisnikov in pritiska na zdravstvene sisteme posameznih držav. Foto: EPA

Dodaj v

Svet v omami drog, svet v "vojni z drogami"

Mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami
26. junij 2009 ob 17:17
New York - MMC RTV SLO

Droge - odvisnike popeljejo v svet omame, pridelovalcem in preprodajalcem omogočajo preživetje oziroma velike zaslužke, države se borijo proti njim.

V zadnjih 12 mesecih je vsaj enkrat droge uporabilo 208 milijonov ljudi po svetu oziroma 4,9 odstotka svetovnega prebivalstva.

Urad ZN-a za droge in kriminal (UNODC) je prvič razglasil 26. junij za mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami leta 1987. Takrat je ZN sprejel posebno deklaracijo o zlorabi drog in nezakonitem trgovanju z drogami.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je ob mednarodnem dnevu boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami države pozval k ostrejši zakonodaji, ki naj bi ustavila pridelovanje in predelovanje prepovedanih drog in njihovo prodajo in preprodajo.

Poročilo o drogah v svetu
Kokain
Leta 2008 je zaradi upada gojenja koke v Kolumbiji, največji svetovni proizvajalki kokaina, pridelava koke upadla za osem odstotkov, upadla pa je tudi proizvodnja kokaina. V primerjavi z rekordnim letom 2005 so zasežene količine kokaina leta 2007 upadle. Največ kokaina zasežejo v Amerikah. Leta 2008 so zaznamovali občuten padec tihotapljenja kokaina v Severno Ameriko, sicer največji trg uporabnikov kokaina. Vzrok za padec so predvsem hitro rastoče cene in padec kakovosti kokaina. Več kot 40 odstotkov svetovnega kokaina oblasti zasežejo, večinoma v Kolumbiji, medtem ko so pri odkrivanju opiatov manj uspešne - zasežejo jih okoli 20 odstotkov. V zahodni Afriki, pomembnem središču za tihotapljenje drog v Evropo, manjši zaseg prepovedanih drog kaže, da se je pretok kokaina po petih letih hitre rasti zmanjšal.
Opiati (opij, morfin in heroin)
Gojenje maka v Afganistanu se je leta 2008 zmanjšalo za 19 odstotkov, približno enako pa je ostalo v Mjanmaru in Laosu. Proizvodnja opiatov v Afganistanu se je od leta 2001, ko so ZDA strmoglavile talibane, povečala kar za 40-krat. Največja porabnica heroina iz Afganistana je postala Rusija. Cena opija se močno razlikuje med državami; v Afganistanu in Mjanmaru je bil leta 2004 kilogram opija vreden okoli 150 dolajev, od takrat pa se je cena v Afganistanu približno prepolovila, v Mjanmaru pa podvojila. Največ, več kot dve tretjini opija so leta 2007 zasegli v jugozahodnih azijskih državah, drugi največji delež zaseženega opija pa pripada Evropi.
Kanabis
UNODC ocenjuje, da je kanabis leta 2007 po svetu vsaj enkrat poizkusilo med 143 in 190 milijonov ljudi. Uporaba kanabisa se povečuje v nekaterih latinskoameriških državah in Afriki, na bolj tradicionalnih trgih, kot sta Severna Amerika in Evropa, pa so zaznamovali rahel padec uporabe. Koliko kanabisa je bilo vzgojenega, je težko oceniti, saj lahko to rastlino gojijo povsod po svetu.
Amfetamini
Leta 2007 je bilo proizvedenih med 230 in 640 milijonov ton amfetaminskih stimulantov, od tega med 72 in 137 milijonov ton stimulantov iz skupine ecstasy. V vzhodni in jugovzhodni Aziji se najbolje prodajajo metamfetamini, na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter Evropi pa amfetamini.

Medtem pa nekateri opozarjajo, da vlade po svetu "vojno proti drogam" pogosto zlorabljajo kot izgovor za kršenje človekovih pravic. Leta 2003 so oblasti na Tajskem ubile več kot 2.700 ljudi med vladno "vojno proti drogam". Več kot 30 članic ZN-a, med njimi Kitajska, Indonezija in Malezija, ohranjajo smrtno kazen za preprodajalce drog. V Rusiji na tisoče odvisnikov ne more dobiti metadona, nadomestka za droge, ker ga je vlada prepovedala. V Kolumbiji in Afganistanu je zaradi zatiranja gojenja maka ali koke v še večjo revščino potisnjenih na tisoče kmetov in njihovih družin.

Poročilo ZN-a o drogah za leto 2009 lahko preberete TUKAJ.

"Vojna proti drogam" je številne države odvrnila od tega, da narkotike zagotovijo za zdravstvene namene. Posledično 80 odstotkov svetovnega prebivalstva, vključno s 5,5 milijona ljudi, ki se borijo z rakom, in milijonom obolelih za aidsom nima dostopa do anestetikov, ki bi jim lajšali bolečine. Zdravila proti bolečinam niso dostopna v večini afriških držav.

Pri tem ne gre le za kršitev človekovih pravic, temveč tudi za slabo politiko. Raziskave kažejo, da so neprimerni načini zatiranja uporabe drog neučinkoviti pri nadziranju porabe nedovoljenih drog in z drogami povezanega kriminala. Znanstveni dokazi kažejo, da programi, namenjeni podpori odvisnikov, preprečujejo širjene HIV-a med odvisniki, ščitijo zdravje in dolgoročno znižujejo zdravstvene stroške.

Legalizacija "zgodovinska napaka"
Vodja Urada ZN-a za droge in kriminal (UNODC) Antonio Maria Costa opozarja, da bi bila legalizacija drog glede vedno bolj brutalnega boja za kos 50 milijard dolarjev vrednega globalnega kokainskega trga med srednjeameriškimi karteli "zgodovinska napaka". "Družbe ne bi smele biti postavljene v položaj, ko se morajo odločati med ščitenjem javnega zdravja in javne varnosti. Morale bi ščititi oboje," je dejal in države pozval, naj preprečevanju zlorabe drog in zdravljenju odvisnosti od drog namenijo več sredstev.

T. V.
Prijavi napako
Komentarji
galoper
# 27.06.2009 ob 08:26
Tudi seks in šport sta lahko droga za labilne ljudi
el CARTEL
# 26.06.2009 ob 23:53
kot prvo je že doooolgo znano, da je največja izvoznica kokaina iz kolumbije prav ameriška CIA. s tem podpira propadlo ameriško ekonomijo. sem gledal dokumentarec, ko je bivši policist iz L.A.-ja razlagal, kako so ga pri cii urili, za "švercanje" kokaina.

kot drugo pa se kolumbijski mamilaški denar pere na wall streetu, perejo ga pa vse velike korporacije. to je realnost, zato se nihče ne bori PROTI mamilom, ker je težko verjeti, da so toliko neuspešni.

Se pa strinjam z 8.moonylink, cigarete so škodljive, ubijajo še tiste, ki ne kadijo, alkohol pa je, poleg hitrosti, glavni vzrok za nesreče, tako da nevem kako nas lahko država prepričuje, da skrbi za nas s tem, ko ne LEGALIZIRA marihuane. Kao to je največji problem. Hlapci bli in hlapci bomo ostal. marihuana in kokain sta nelegalna le, ker tako hočejo velike korporacije (tudi tobačna), saj najbolši kokain in marihuana ne prihajajo iz amerike...
sstanislavv
# 26.06.2009 ob 21:42
_
Na Portugalskem je projekt (začetek 2001) dekriminalizacije droge in ozaveščanja uspešen in bodo nadaljevali v tej smeri.
_
moonylink
# 26.06.2009 ob 21:24
čiki sux totalno verjemte na besedo človeku ki je kadil tako ganjo kot cigarete:-)

Cigareti so stokrat nevarnejši ker večina ljudi jih pač pokadi okol škatlo na dan in petkrat težje se je odvadit ker maš tut hudo fizično odvisnost ker nikotin se ti zavleče v ... ne vem kam se ti zavleče, ampak nehat kadit cigarete je bla najtežja stvar v mojem življenju.

Tko da ne začet kadit, je bedasto, bedno in brez veze. Malo kdo je sposoben res enga al pa dva al pa tri na dan pokadit, tko za gušt, za večino postane ogabna razvada ki je še zelo škodljiva za povrhu. Te izsuši.
dolenjcek
# 26.06.2009 ob 20:02
na nizozemskem je z dekriminalizacijo marihuane padel % novih uživalcev te droge, z leti pa se je popravilo tudi stanje pri uživalcih trde droge- 5 let kasneje je namreč število novoregistriranih junkijev padlo za 30%, število mladincev ki so probali marihuano pa za 20... to je študija ki jo je priložnostno naredila nizozemska vlada in se mi zdi da harvard(oz. nek takle fancy faks)... in men se tud zdi da se albanci nebi več v avdijih in bmwjih tako veselo prevažal...
vse legalizirat pa konc.
valkyre
# 26.06.2009 ob 19:55
samo, da smo v "vojni" ... saj če ne bi bili bi začeli razmišljati
lo_pa_ta
# 26.06.2009 ob 19:46
ker je govora o drogah pogresam stevilke o raznih antidepresivih na recept in brez njega...pa alkohol je zelo resna droga
in pa vsekakor manjka droga ki pobije najvec ljudi med vsemi drogami...
CIGARETI.....
bigron
# 26.06.2009 ob 19:45
države, še se boste borile proti svoijim državljnanom, še
Matoxy
# 26.06.2009 ob 18:34
Legalizacija droge, denar usmerit v preventivo. Ni povpraševanja, ni ponudbe. Enostavno.

+1
Teolin
# 26.06.2009 ob 18:24
Kam že pelje preventiva?
Se vidi pri alkoholu.
Marko32
# 26.06.2009 ob 18:20
Legalizacija droge, denar usmerit v preventivo. Ni povpraševanja, ni ponudbe. Enostavno.
Kazalo
  • Novice

    Slovenija, Svet, Evropska unija, Gospodarstvo, Črna kronika, Zdravje, Okolje, Znanost in tehnologija, Klepet z gosti, Vaša novica, Arhiv, Zadnje novice

    Šport

    Nogomet, Košarka, Rokomet, Odbojka, Hokej, Tenis, Atletika, Zimski športi, Motošporti, Formula 1, Kolesarstvo, Preostali športi, Rumeni pajkl, Arhiv

    Kultura

    Film, Glasba, Razstave, Oder, Knjige, Drugo, Na platnu, Džuboks, Knjižna polica, Kino, Prireditve, Na današnji dan, Zgodbe, EPK, Arhiv

    Zabava

    Zanimivosti, Družabna kronika, Iz sveta znanih, Glasba, Moda, Avtomobilizem, Erotika, Kuharski nasveti, Na današnji dan, Kino, Prireditve, Glosa, Arhiv
  • Ture avanture

    Novice, Podobe Slovenije, Vagabund, Fascinantni hoteli, Prevozna sredstva, Navade po svetu, Planinski izlet, Kaj storiti, če ..., Knjiga za na pot, Popotni dnevnik, Arhiv

    TTX

    Spored

    TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper, TV Maribor, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Capodistria

    Avdio / Video

    Videonovice, Arhiv oddaj, TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper Capodistria, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, RSi, Radio Koper, Radio Capodistria, MMR
  • Moj splet

    Forum, Blog, Slike, Video, Avdio, Popotnik, Second life, Moj svet, Klepetalnica

    Kontakti

    O RTV Slovenija

    O RTV Slovenija, About RTV Slovenija, Radio Slovenija, Televizija Slovenija, RTV Koper/Capodistria, RTV Maribor, Multimedijski center, Oddajniki in zveze, Marketing Radijska produkcija, Televizijska produkcija, Glasbena produkcija, Založba kaset in plošč, Naročila, razpisi, natečaji, Poklicna merila, Programski standardi, Etična merila, RTV-prispevek, RTV-vsebine, Povezave, Projekti,