Prehodna tehnična vlada v Tuniziji je v hudem precepu, kako obdržati ravnotežje med ohranitvijo miru v državi in izvajanjem državljanskih pravic, ki so bile pridobljene po arabski revoluciji, piše Al Džazira.

Preventiva je represiva, je za zdaj očitno edina rešitev, za katero se je odločil začasni premier Mehdi Joma. Zaradi napada ob vznožju gore Čambi 16. julija, v katerem je bilo ubitih 15 vojakov, 18 pa ranjenih, je ukazal delovanje t. i. krizne celice, ki pomaga vladi pri zagotavljanju miru.

Eden izmed ukrepov je bilo tudi zaprtje časopisnih, televizijskih in radijskih hiš, ki da so postale platforma za takfiris, po katerem sunitski muslimani preganjajo in celo ubijejo vse, ki so po njihovem mnenju neverni muslimani. Ukinjene medijske hiše so pozivale muslimane k džihadu in promovirale ekstremizem, meni tunizijska vlada.

Vladni ukrep ni prizanesel niti mošejam
"V Tuniziji je 21 mošej, ki niso pod nadzorom vlade," je dejal tiskovni predstavnik tunizijskega ministra Mofdi Msedi. Izpostavil je, da so večino mošej takoj po revoluciji zgradili salafiti in da mošeje zlorabljajo kot prostor za spodbujanje nasilja. Vlada trdi, da so večino mošej po revoluciji leta 2011 nezakonito zgradili salafiti, v mošejah pa da spodbujajo vernike k nasilju.

Nad sprejetimi vladnimi odločitvami so zgroženi nekateri aktivisti in strokovnjaki za medije. Član Tunizijskega centra za svobodo medijev Fahem Bukadus meni, da je prepoved delovanja tunizijskih medijev "grožnja pred kratkim sprejetim ukrepom za večjo svobodo govora".