Vojaški vodja sunitskih upornikov
72-letni Duri je vodil uporniško vojsko Nakšbandijev, ki je vojaška veja sufističnega reda Nakšbandijev, katerih značilnost je mešanica sunitskih islamističnih in panarabskih nacionalističnih idej. Red Nakšbandijev je v zadnjih letih postal osrednja uporniška skupina v novem Iraku zapostavljenih sunitov, pri čemer je postalo vojaško krilo znano tudi pod kratico JRTN.

Pod vodstvom Durija so Nakšbandiji odigrali ključno vlogo v lanski poletni ofenzivi Islamske države, med katero so džihadistični sunitski skrajneži zavzeli obsežna ozemlja na severu in zahodu Iraka, sočasno pa močno razširili svoje ozemlje tudi na severovzhodu Sirije.

Irak že obkrožili posnetki Durijevega trupla
Guverner pokrajine Saladin Raed Al Džaburi je sporočil, da je bil Duri ubit v spopadu z iraškimi vladnimi silami in šiitskimi borci vzhodno od Tikrita, ki so ga vladne sile znova zavzele pred dvema tednoma. Televizija Al Arabija je predvajala fotografijo, na kateri naj bi bilo Durijevo truplo, ki je medtem v skladu z islamsko tradicijo razvil tudi bujno rdečo brado. Ali gre dejansko za Durija, bo pokazala obdukcija.

Četrt stoletja drugi mož revolucionarnega sveta
General z značilnimi rdečimi brki je bil desna roka iraškega diktatorja Sadama Huseina, saj je bil kar 24 let podpredsednik Revolucionarnega poveljniškega sveta, vojaško-političnega organa, ki je veljal za dejansko vlado v baasističnem Iraku. Duri je sočasno tudi zasedal najvišje poveljniške položaje v sami vojski kot v edini dovoljeni stranki Baas.

"Križev kralj", ki ga Američani niso znali ujeti
Duri je kot dejanski namestnik Sadama Huseina veljal za najvišjega predstavnika baasističnega režima, ki se je po ameriški invaziji na Irak leta 2003 izognil prijetju. Na ameriškem seznamu najbolj iskanih Iračanov, ki so ga v obliki igralnih kart razdeljevali vsem vojakom in po vsem Iraku, je bil Izat Duri označen s križevim kraljem. V obdobju invazije je Duri menda bolehal za levkemijo in mediji so večkrat poročali, da je umrl, enkrat septembra 2004 so bili Američani že prepričani, da so ujeli Durija.

Po letu 2011 obnovitev odkritega upora
A Duri se je vedno znova pojavljal in oglašal z zvočnimi in videoposnetki. V njih je od leta 2006 kot šejk Nakšbandijev redno pozival k uporu sunitov proti novi iraški vladi, v kateri so vse bolj prevladovali šiiti. Po umiku ameriških sil leta 2011 je vlada Nurija Al Malikija povsem odrinila sunite ob stran in pozabila na politični dialog z nekdaj vladajočo islamsko ločino, ki se je zdaj znašla v manjšini in brez deleža oblasti. Proiransko usmerjeno vlado v Bagdadu je večina sunitov ne glede na prepričanje zavračala, kar je odprlo vzpon tako Nakšbandijev kot na koncu Islamske države.

Lani postali ključni zavezniki IS-ja
Red Nakšbandijev je kljub močnemu baasističnemu poreklu in vplivu odločno zavrgel vse sekularne elemente in se s stopnjevanjem vojne v Iraku vse bolj približeval Islamski državi. V skupnem zavezništvu so lani poleti izvedli "blitzkrieg", s katerim so zavzeli skoraj ves sunitski trikotnik, pri čemer je bil glavni podvig osvojitev dvomilijonskega mesta Mosul.

Skrita roka baasistov v Islamski državi
A Islamska država je s svojim kalifatom znala omejiti rast vpliva Nakšbandijev, ki pa ob ofenzivi vladnih iraških in šiitskih sil ostajajo zvesti zavezniki IS-ja. Tudi v sami Islamski državi je opazen močan vpliv visokih baasističnih funkcionarjev, zlasti častnikov vojske Sadama Huseina. Tako sta bila oba namestnika samooklicanega kalifa Abu Bakra Al Bagdadija nekdanja visoka častnika.

Husein že leta 1994 podal roko islamistom
Raziskovalci Islamske države tako razkrivajo, da so na najpomembnejših položajih skoraj sami nekdanji iraški častniki, ki so bili v enopartijskem režimu seveda tudi predani člani Baasa - Arabske socialistične baasistične stranke. Po vojaškem porazu v prvi zalivski vojni leta 1991 je Sadam Husein močno omilil sekularni značaj režima in leta 1994 sprožil vsedržavno versko kampanjo, naslonjeno na sunizem, katere simbol je bil prevzem osrednjega muslimanskega vzklika "Bog je velik" (Alahu akbar), ki so ga zapisali na sredino iraške zastave.