Ukrajinski poslanci so na predlog predsednika države Petra Porošenka podprli ustavna dopolnila o večji avtonomiji separatističnega vzhoda. Amandmaje je podprlo 265 poslancev, proti jih je bilo 87. Za izglasovanje amandmajev o projektu decentralizacije, ki jih je od Kijeva zahteval Zahod, je bilo potrebnih najmanj 226 glasov.

Burno ni bilo samo ob razpravi med poslanci, ampak tudi pred parlamentom, kjer so protestirali nasprotniki ustavnih dopolnil, med njimi privrženci skrajnodesničarskih strank Svoboda in Desni sektor, ki so se tudi spopadli s policijo. Med protesti je odjeknilo več eksplozij, ki naj bi bile posledica ročnih granat. Ubit je bil eden izmed pripadnikov narodne garde, medtem ko jih je bilo skoraj 90 ranjenih, od tega štirje huje.

Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je sporočil, da je bilo med pripadnike varnostnih sil, ki so varovali poslopje parlamenta, odvrženih več eksplozivnih sredstev, za kar je okrivil privržence Svobode. Na njenega voditelja Olega Tjagniboka je minister naslovil vprašanje, kako se Svoboda razlikuje od preostalih barab, ki streljajo na ukrajinske borce na bojišču. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je prav tako odgovornost za nemire pripisal Svobodi.

Nasprotniki decentralizacije države so prepričani, da gre za popuščanje Rusiji, zaradi česar bo po njihovem mnenju Ukrajina izgubila nadzor nad vzhodnim delom, ki je v rokah proruskih upornikov.

Ustavnim amandmajem je v parlamentu nasprotovala Radikalna stranka, ki je sicer del Porošenku naklonjene koalicije, a projektu decentralizacije nasprotuje, češ da je protiukrajinski in da gre v korist ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Proti reformi se je izrekla tudi stranka Samopomoč, ki načeloma prav tako podpira Porošenka.

Decentralizacijo zahteval Zahod
Ustavno reformo o decentralizaciji pred koncem leta 2015 predvidevajo mirovni dogovori iz Minska, ki sta jih februarja ob posredovanju nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Francoisa Hollanda sklenila Porošenko in Putin.

Decentralizacijo so sicer od Kijeva pravzaprav zahtevale zahodne države, saj v njej vidijo sredstvo za umiritev oboroženega konflikta na vzhodu države, ki traja že 16 mesecev, zahteval pa je več kot 6.800 mrtvih. Reforma je že dalj časa predmet žolčnih razprav v Ukrajini, saj številni v njej vidijo poskus dejanske legalizacije nadzora, ki so ga nad industrijskim vzhodom države prevzeli proruski separatisti.

Med drugim reforma predvideva vzpostavitev "ljudske milice", a na drugi strani v nasprotju z zahtevami separatistov vzhodu dokončno ne podeljuje polavtonomnega statusa. Ta status naj bi določili z ločenim zakonom in zgolj za obdobje treh let.