Suareza so v ponedeljek zaradi težav z dihanjem prepeljali v bolnišnico, več let je imel tudi Alzheimerjevo bolezen.

V španske zgodovinske učbenike se je zapisal kot človek, ki je po Francovi smrti leta 1975 zgradil mostove med "dvema Španijama". Po diktatorjevi smrti je namreč kralj Juan Carlos izbral prav Suareza, mladega frankističnega ministra, da bi poskusil združiti dva politična pola, ki še nista pozabila razpok, ki so med letoma 1936 in 1939 povzročile državljansko vojno, in sta bila po skoraj 40 letih fašizma morda bolj vsaksebi kot kadar koli.

Njegovi dolgoletni sodelavci so ga takrat imeli za odpadnika, glavna opozicijska struja, socialisti, pa so ga obtožili oportunizma. Leta 1977 je slavil na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni. Znova je dovolil politične stranke, tudi komunistično, in vodil oblikovanje nove ustave, ki je bila sprejeta leta 1978. Kot predsednik španske vlade je deloval do leta 1981.

Skozi leta je pridobil velik ugled in danes med Španci velja za izjemnega državnika, ki je globoko razdeljeni narod popeljal v novo demokracijo. Nekdanji premier Jose Luis Zapatero je ob Suarezovi smrti dejal: "Suarezova politična kariera odseva duh naše demokratične tranzicije - priznavanje različnih glasov, spodbujanje strpnosti in dialoga."