V zadnjih spopadih v Bahrajnu je bilo ranjenih in aretiranih več ljudi, en policist je umrl. Foto: EPA
V zadnjih spopadih v Bahrajnu je bilo ranjenih in aretiranih več ljudi, en policist je umrl. Foto: EPA
Protestniki v Bahrajnu se proti kraljevi dinastiji borijo že tri leta, večinoma pod radarjem svetovne pozornosti. Foto: EPA
Biserno krožišče je kraj, kjer se je upor začel februarja leta 2011. Oblasti so znameniti spomenik že marca porušile, odtlej pa je kraj močno nadzorovan. Foto: EPA

Protestniki so poskušali priti do simboličnega krožišča z imenom Biserno krožišče v glavnem mestu Manama, kjer se je 15. februarja 2011 začel ljudski upor v okviru širših dogajanj v arabskem svetu v tistem obdobju. Protestniki so se zbrali v nekaj šiitskih vaseh, od koder so želeli na pohod proti epicentru protestov izpred treh let, a so jih varnostne sile pričakale s streli in solzivcem.

Nekaj protestnikov je bilo v spopadu ranjenih. "Dol s Hamadom," so vpili nekateri protestniki, misleč na kralja. Policija je zunaj vasi postavila nadzorne točke, nad njimi pa so leteli policijski helikopterji, so po poročanju Al Džazire dejale priče.

Bombni napad
Notranje ministrstvo je sporočilo, da je bil policijski avtobus tarča bombnega napada v šiitski vasi Daih. Uslužbenec ministrstva na terenu je dejal, da so bili ranjeni trije policisti. Drugi "teroristični" napad na policijo se je po poročilih ministrstva zgodil blizu vasi Dair, v njej pa sta bila ranjena dva policista. Eden od njiju je zaradi poškodb tudi umrl. Z ministrstva za notranje zadeve so še sporočili, da je bilo zaradi "vandalizma" aretiranih 26 ljudi.

K tridnevnim protestom ob tretji obletnici začetka upora je pozvala opozicija oziroma "Mladinska koalicija 14. februar", s čimer želi spodbuditi svojo kampanjo, naj vladajoča družina Al Kalifa prepusti oblasti izvoljeni vladi.

Oblasti so junija lani oznanile, da so aretirale vodilne člane te kiberskupine, saj naj bi bila povezana z Iranom. Človekoljubna organizacija Amnesty International je v četrtek obsodila "neprestano represijo" Bahrajna nad oporečniki. K vzpostavitvi vladavine prava in končanju kršitev človekovih pravic je Bahrajn pozvala tudi Mednarodna federacija za človekove pravice.

Neplodna pogajanja
Medtem je šest opozicijskih skupin pozvalo k "celovitem političnem procesu za obnovo države, svobodnim volitvam in neodvisnem pravosodju." V petek je kralj Hamad poudaril "zavezo za dokončanje reform v skladu z našimi okoliščinami, nacionalnimi interesi, identiteto in vrednotami".

Pretekla dva kroga pogajanj med opozicijo in oblastmi so propadla in strani nista pripeljala bližje skupaj. Opozicija zahteva pomilostitev za, kot pravi, več kot 3.000 političnih zapornikov v bahrajnskih zaporih. Prestolonaslednik princ Salman Bin Hamad Al Kalifa se je prejšnji mesec sicer sestal z voditelji opozicije, da bi obnovili pogovore. Tretji krog pogajanja naj bi se zgodil kmalu, poroča BBC.

Bahranjski protestniki so večinoma z revnih, šiitskih območjih in vasi. Policiji skušajo vstop vpreprečevati z zažiganjem gum in drugih stvari.

Suniti so v državi manjšina, a preko dinastije Al Kalifa v državi s šiitsko večino vladajo že več kot 200 let. Mala otoška država v Perzijskem zalivu je sicer ključna zaveznica ZDA, gosti namreč njihovo peto mornarniško floto. Bahrajn je tesno povezan tudi s Savdsko Arabijo, ki je leta 2011 na otok celo poslala svoje vojaške enote, da bi vladi pomagale zatreti upor.