Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.9 od 23 glasov Ocenite to novico!
Avokado
Iz Čila je bilo leta 2016 v Veliko Britanijo izvoženih več kot 17.000 ton avokada. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Voda
Nasadi avokada zahtevajo veliko vode. Fotografija je simbolična. Foto: EPA

Dodaj v

V Čilu pomanjkanje vode zaradi gojenja avokada za izvoz v Veliko Britanijo

Visoka cena gojenja avokada
17. maj 2018 ob 17:25
Santiago - MMC RTV SLO

Čilu zaradi gojenja velike količine avokada, ki se prodaja v britanskih trgovinah, primanjkuje vode, saj se ta preusmerja na plantaže, opozarjajo lokalni prebivalci.

V čilski pokrajini Petorca ima po poročanju Guardiana veliko plantaž avokada nezakonito nameščene vodovodne cevi in izkopane vodnjake, s katerimi preusmerjajo vodo iz rek in podtalnice na omenjene nasade. Prebivalci pravijo, da so se posledično reke izsušile in da v nekaterih pokrajinah prihaja do suše. Ljudje so zato prisiljeni uporabljati pogosto onesnaženo vodo, ki jo dostavljajo s tovornjaki.

Vsak posameznik ima na voljo do 50 litrov na dan, kar pogosto ni dovolj niti za osnovne potrebe, opozarjajo aktivisti. Ob tem je kakovost dostavljene vode "grozna". Pogosto je rumene barve ali vsebuje umazanijo, večkrat ima močan vonj po kloru.

"Zato, da Evropejcem pošljemo dobre avokade, moramo mi piti vodo z drekom," je dejala aktivistka Verónica Vilches, ki opozarja, da ljudje zaradi suše zbolijo. "Izbirati moramo med kuhanjem in pranjem, tem, da gremo na stranišče v obliki lukenj v tleh ali plastičnih vrečk, medtem ko velika kmetijska podjetja služijo vse več in več."

Leta 2011 je čilska Generalna direkcija za vodo objavila raziskavo, ki so jo izvedli s sateliti, ki kaže, da najmanj 65 nezakonitih podzemnih kanalov prinaša vodo iz rek do zasebnih nasadov. Nekaj velikih kmetijskih podjetij je bilo obsojenih zaradi nedovoljene in neupravičene porabe vode.

Britanski uvozniki naj bi se zavedali težav
Konzorcij velikih britanskih trgovcev sporoča, da se zavedajo navedb prizadetih Čilencev. Napovedujejo preiskavo v sodelovanju z dobavitelji.

Iz organizacije Mreža za vodni odtis sporočajo, da je za proizvodnjo kilograma avokada potrebnih dva tisoč litrov vode, kar je štirikrat več kot za kilogram pomaranč in desetkrat več kot za kilogram paradižnika.

V pokrajini Petorca je potrebna količina vode še večja. "To je zelo suha pokrajina, kjer skoraj nikoli ne dežuje, zato vsak obdelan hektar potrebuje 100.000 litrov vode na dan ... To ustreza količini, ki jo v enem dnevu porabi tisoč ljudi," je dejal Rodrigo Mundaca, agronom in aktivist okoljevarstvene organizacije Modatima.

Iz Čila je bilo leta 2016 v Veliko Britanijo izvoženih več kot 17.000 ton avokada. Povpraševanje po tem sadežu je v Veliki Britaniji v zadnjem letu naraslo za 27 odstotkov. Okoli 67 odstotkov teh avokadov prihaja iz dežele Valparaiso, katere del je tudi Petorca.

Ustrahovanje aktivistov
Zaradi svojega aktivizma na področju vode sta grožnje s smrtjo prejela tako Rodrigo Mundaca kot Verónica Vilches. Mundaca je dejal, da je nekaj ljudi zaradi protestiranja proti nezakonitemu črpanju vode izgubilo službe. V njihovih prizadevanjih jih je podprla tudi mednarodna nevladna organizacija Amnesty International.

"Tukaj je avokadov več kot ljudi, a le ljudem primanjkuje vode, avokadom nikoli," je dejala Verónica Vilches, sicer vodja Sistema pitne vode na podeželju v San Joséju, ki je odgovoren za distribucijo vode približno tisoč gospodinjstvom.

Poleg tega da škoduje okolju in povzroča nepopravljivo škodo krajevnim ekosistemom, ogromni nasadi avokada v Petorci po opozorilih aktivistov uničujejo tudi družbeno tkivo in kulturno identiteto območja. Tako je za male kmete postalo nemogoče obdelovati zemljo ali vzrejati živali, zato zapuščajo območje in iščejo priložnosti drugje.

Številni prebivalci odhajajo iskat delo v rudnike na severu države, je dejal Mundaca. Po njegovih besedah je postalo življenje "nevzdržno".

Podjetja, ki gojijo avokado, si podporo kupujejo s "pomočjo" krajevnim skupnostim. Mundaca pravi, da številni ljudje podpirajo vodstva teh podjetij, ker jim ta dajejo delo. Podjetja ob tem v revnejših predelih gradijo cerkve in nogometna igrišča. "Ko se ljudje pritožijo zaradi pomanjkanja vode, jim podjetja zagrozijo s prekinitvijo tovrstne podpore in vse se hitro vrne v običajno stanje," je dejal Mundaca, še poroča Guardian.

B. V.
Prijavi napako
Komentarji
QUENDI
# 17.05.2018 ob 18:32
Mimobeznik
....če bi vzel pot pod noge in nabiral lokalne antioksidante od borovnic.....do trnulj, drnulj.......bi imel še več koristi......toliko o lokalno - globalno.........ne pa da čakaš na predloge levice....Vinogradu ni potrebna molitev, temveč motika - bolgarski pregovor
penzl
# 17.05.2018 ob 17:58
Mundaca pravi, da številni ljudje podpirajo vodstva teh podjetij, ker jim ta dajejo delo. Podjetja ob tem v revnejših predelih gradijo cerkve in nogometna igrišča

Kruha in iger, torej.
alcatraz
# 17.05.2018 ob 18:08
Globalizacija ubija.
Podpiraj lokalno gospodarstvo.
Razmišljaj globalno, podpiraj lokalno!
astro
# 17.05.2018 ob 18:22
Kapitalisti so brez kančka vesti.
alcatraz
# 17.05.2018 ob 18:26
Saj nisi resen. Zaradi globalizacije imaš ti stvari veliko ceneje kot sicer. Pa bognedaj, da bi kupil kakšen dražji izdelek, da bi evropski delavec kaj dobil ...

sem resen. dam kakšen evro več in kupujem domače.
zaenkrat sem še živ. zdrav pa tudi.
Rocknrolla
# 17.05.2018 ob 18:54
@QUENDI - Vinogradu ni potrebna molitev, temveč motika - bolgarski pregovor ....

Tuki bi ti dau pa 100 plusov, če mi lahko ;)
bilzerian
# 17.05.2018 ob 18:34
@ mimobeznik

ce mislis, da je to, da se hraniš z bananami in drugim tropskim sadjem polnimi pesticidov zate zdravo, potem dober tek.
sicer pa so naši dedje tudi dobili dovolj vitaminov iz domačih pridelkov.
HOR
# 17.05.2018 ob 18:59
"...Globalizacija ubija..."

Ne ubija globalizacija sama po sebi pač pa premala državna regulativa za osnovno zaščito okolja in avtohtonega prebivalstva...
Bojkot za avokado iz Čila...
vidim
# 17.05.2018 ob 18:35
Monokulture nikjer niso dobre. Povsod bi moralo biti po poljih mešano - malo tega mal onega in pridelano brez agresivne kemije.
makaroncek
# 17.05.2018 ob 19:15
Takole mimogrede, naša babica je delala čaje in marmelade iz šipka in drnulj.
Še konec osemdesetih let so bili citrusi dokaj draga zadeva.

Enak problem kot zdaj Čile imajo sicer tudi v Izraelu.
Če malo poguglate, boste ugotovili, da je Nestle do nedavnega več let po preteku koncesijske pogodbe z državo Kalifornijo brez težav črpal vodo tudi v času, ko so imeli kmetje zaradi suše resne omejitve.
Podobna pesem v Oregonu, kjer je mesto tožilo Nestle, in v Kanadi, isto z Nestlejem.

Prihaja boj za obstanek. Tako je rekel Sedeči bik.
oleander
# 17.05.2018 ob 19:46
Voda postaja problem povsod, tudi v predelih, ki so bili nekoč bogati z vodo.

https://en.wikipedia.org/wiki/Cochabamba
_Water_War
Boj za pitno vodo v Cochabambi, l. 2000.

http://unpo.org/article/12738
https://qz.com/1114843/chinas-grand-plan-for-the-brahmaputra-a-1000km-tunnel-to-divert-water-away-from-tibet/
Kitajska preusmerja izvire Brahmaputre, ki napaja indijsko podcelino, proti LRK.

https://www.haaretz.com/end-of-water-shortage-is-a-secret-1.5314995
https://www.timesofisrael.com/jordan-water-crisis-worsens-as-mideast-tensions-slow-action/
Problem z vodo iz Jordana zaradi citrusov, ki jih izvažajo v EU.

Tožba kalifornijskih državljanov zoper Nestle 2015:
https://www.huffingtonpost.com/entry/law
suit-nestle-water-california_us_561ea2a1e4b050c6c4a3e900
https://capitalandmain.com/mount-shasta-lawsuit-message-to-a-bottler-0826

Kanada, Ontario, 2017
http://www.prairiemessenger.ca/17_01_18/
cnews_17_01_18_1.html
https://www.theglobeandmail.com/news/nat
ional/nestle-continues-to-extract-water-from-ontario-town-despite-severe-drought-activists/article31480345/

Južna Amerika, 2018: Nestle in Cocacola si bosta prisvojila vodonosnik
https://www.globalresearch.ca/coca-cola-and-nestle-to-acquire-private-ownership-of-the-largest-reserve-of-water-in-south-america-report/5629994

In povrhu Nestle goljufa ameriške kupce, saj prodaja vodo, ki jo črpa na Poljskem, kot izvirsko, je pa navadna podtalnica. https://www.foxbusiness.com/features/nes
tle-is-sued-over-water-wsj

Podobnih novic je več ducatov.

Na Irskem sem pred leti, ko je bila huda suša, srečal nekega dedija, ki je rekel, da v njihovi domači reki ni več lososov. Znamenita reka pod mostom je res presahnila. Še pred dvesto leti da so polne vozove rib vozili bogatašem v Pariz. Irci da se skozi zgodovino nikoli niso borili za vodo, je rekel, samo zaradi zemlje, ampak prihaja čas, ko bodo vojne zaradi vode.

In res, ja, kaj lahko mi navadni ljudje naredimo v EU, da bi kaj vplivali na to?
HOR
# 17.05.2018 ob 19:09
@Mimobeznik
# 17.05.2018 ob 18:14
"...ta svet potrebuje hitrejšo globalizacijo in carine na 0..."


...
Ta svet potrebuje predvsem osnovno regulacijo globalizacije (minimalne socijalne in eko standarde) in omejitve tam kjer je kontraproduktivna ter smiselna pravila carin za zaščito osnovnih avtohtonih ekonomij.
EU ima na primer prikrite okoli obrnjene carine v obliki subvencij za EU kmetijstvo...
Globalizacija, kot neokolonialni in/ali neoliberalni kapitalfašizem je na dolgi rok katastrofa...
oleander
# 17.05.2018 ob 19:18
Ta svet potrebuje predvsem osnovno regulacijo globalizacije (minimalne socijalne in eko standarde) in omejitve tam kjer je kontraproduktivna ter smiselna pravila carin za zaščito osnovnih avtohtonih ekonomij.

Če bi ti lahko dal deset plusov, pa ne morem!
hexen
# 17.05.2018 ob 20:50
mirkoxx
# 17.05.2018 ob 19:48
sem resen. dam kakšen evro več in kupujem domače.
zaenkrat sem še živ. zdrav pa tudi.

Podpiram, me pa firbec matra kaj si jedel Januarja in Februarja... razen mesa. Predvsem pa kje si to kupoval.


Nobenega mesa
Kislo zelje, kiso repo, krompir, fižol, radič, peso, korenje, kolerabo, buče, zelje, čebulo, česen, črno redkev
iz zamrzovalnika grah, blitvo, špinačo, paprika, zelene dišavnice
vloženo zelenjavo (paradižnikove omake, rdeča pesa, zelenjavne omake...)
ajdovo kašo, proseno kašo, testenine, koruzni zdrob
oreške, semena, suho sadje
jabolka, kakije, hruške, kivi
kompote, marmelade
.. pa še kaj bi se našlo in sem pozabil.

Veliko od tega sem pridelal sam, sicer pa nabavljal na skupnostnih naročanjih, ki so organizirana po Sloveniji.
Nekaj stročnic nabavljam tudi v trgovini: sojo, lečo, čičeriko, pa od žitaric riž, kuskus ipd., vendar pazim, da je poreklo Evropa.
oleander
# 17.05.2018 ob 19:50
Tole je pa iz l. 1999 - ameriška korporacija tožila Kanado za deset milijard izgubljenega dobička zaradi pravic do črpanja vode:
http://www.cbc.ca/news/canada/u-s-firm-sues-canada-for-10-5-billion-over-water-1.180821

Kako je že s CETO?
PikiMiki
# 17.05.2018 ob 18:55
No ja, še hujše je v Mehiki, kjer kmetom dobesedno grozijo z smrtjo cele družine, če ne bodo gojili avokada.
oleander
# 17.05.2018 ob 19:51
Drugače pa, kislo zelje in repa sta tudi dober vir vitamina C.
brezlj
# 17.05.2018 ob 20:15
Bloodline
# 17.05.2018 ob 18:58
Pa dejte mi razložit kako ni 50 litrov vode na dan dovolj? A jo stran zlivajo al kaj?


No, pomisli malo. 5 na dan na wc 10 L, krajši tuš 10 L, ena sama kopel 50 L po ta malem, zaužiješ jo tudi 3 do 5 L dnevno v različnih oblikah, vrt zalivaš?, večina izdelkov, ki jih kupiš tudi rabijo vodo za proizvodnjo - posredna poraba tut šteje, ...... ne šteje se samo kar doma porabiš zase osebno. Se pa da seveda vse optimizirat.
hexen
# 17.05.2018 ob 23:14
Mimobeznik
# 17.05.2018 ob 21:17


Tujcem naša zemlja ni zanimiva, ker je pokrajina prerazdrobljena. Kapitala ne zanimajo griči, pobočja in gore ampak na tisoče hektarjev ravnin, na katerih je možna pridelava monokultur z avtomatiziranimi postopki.
Najboljša hrana je lokalna. Potuje kratke poti in ostane sveža brez da jo obdelujejo s kemičnimi sredstvi. Ker ni potrebno transportiranje in hlajenje, je prihranjene ogromno energije. Potem taka hrana je najbolj kompatibilna z mikrobioto naših prebavil, ki jo prenašamo od naših prednikov. Rastline so prilagojene na našo klimo, sezonski pridelki se utečeno menjavajo skozi letne čase in predstavljajo našo tradicijo. Jesti takšno hrano je zdravilno, čutiti utrip naravnih ciklov vleče človeka ven, stran od tehnoloških motilcev, ki nas delajo zombije. Jesti izvensezonsko enostavno pokvari tisti unikaten užitek prvih češenj, prvega regrata, prvega paradižnika, prvih jabolk tisto leto.... v tem odrekanju globalnemu je nek fantastičen neopisljiv čar, ki ga jagode in češnje iz Španije februarja ali mladi krompir iz Egipta marca milo povedano ubijejo. Manj je več.
Chopin
# 17.05.2018 ob 21:21
Vode je kolikor ces na planetu, marsilje tudi absolutno prfvec, res pa je da je v puscavskih predelih vedno bil boj za poceni vodo. Ker v puscavi imas tudi (razen v kontinentalnih puscavah, kot recimo v osrednji Aziji, osrednji Sahari, Kalahariju in osrednjem delu JZ ZDA in S Mehike) vodo, sploh v Cilu in Atakami, ki je najsusnejsi predel Zemlje, imas tudi neomejeno vode v oceanu, ampak taka voda je seveda drazja, ker jo je potrebno desalinizirati.
Najvecji problem je ker te korporacije seveda z vplivom dobijo vecino te poceni vode zaradi optimizacije stroskov. Tukaj bi ljudje morali imeti prednost, drzava bi jih morala zascititi ker sami se tezko v takih primerih.
Zuppkko
# 17.05.2018 ob 20:47
Čile je v začetku 80ih sprivatiziral vodne vire (brezplačno).

https://old.danwatch.dk/en/undersogelse/
avocados-and-stolen-water/

Lani je Čile postal tudi največji kitajski uvoznik avokada. Bogpomagaj kaj še bo...
Kombo
# 17.05.2018 ob 19:31
Je že kdo poskusil vzgojiti avokado pri nas? Mogoče bi na primorskem lahko uspeval... Jaz sem koščico dal v en teglc v dnevni sobi in je zdaj že meter visoka rastlina..
oleander
# 17.05.2018 ob 19:20
MMC kopira iz guardiana, guardian kopira iz ...

Pravo vprašanje je, kaj lahko naredimo navadni ljudje v EU.
cycoII
# 17.05.2018 ob 19:05
O takih stvareh je govorila in poročala Naomi Klein v No Logo.
Ramus
# 17.05.2018 ob 21:46
"Britanski uvozniki naj bi se zavedali težav"

Socialnih darvinistov ne zanimajo "manj razvite rase",... v Indiji so med leti 1876–78 Angleži pustili umreti 5.5 milijona ljudi, ker so raje hrano izvažali v prebogato Anglijo namesto, da bi jo razdelili prizadetim prebivalcem. Še en Britanski genocid, ki ni bil nikoli kaznovan,....

https://en.wikipedia.org/wiki/Great_Fami
ne_of_1876%E2%80%9378
pedalski
# 17.05.2018 ob 19:56
raje pomanjkanje skret papirja kot pa pomanjkanje vode
Krispuzis
# 17.05.2018 ob 20:33
Turbokapitalizem v vsem svojem sijaju...
stariplenk
# 17.05.2018 ob 21:47
Iskreno - jaz 30 let nazaj nisem videl v živo avokada - kaj 30, še 20 let nazaj ... In potem se kar naenkrat pojavi v štacunah (mislim da po letu 2000) in kr neki moderen in vsa ta jajca. zanimivo 30 let nazaj tudi ni bilo plastičnih flaš in ko so se naenkrat pojavile so mi šle na živce. Še dons mi grejo. Tko da zabašte si to globalizacijo v ....... . Treba bo (tako kot so že nekateri predhodniki na pisali) na lokalno: japčki, hruške, češpe; tudi gozd ponuja ni.da.ni kaj; pa bo!
tocco
# 17.05.2018 ob 21:21
Mimobeznik za zaraščanje so razlogi bolj družbeno kompleksni, te globalne z nestlejem in coca colo so pa samo delček tega.
jezevec
# 17.05.2018 ob 20:27
Hipsterji in njihovi avokadi bojo uničl svet.
topol
# 18.05.2018 ob 11:47
Na živce mi gre, da se obešate na obrate za polnjenje pijač. En majhen izvir - vrtina ima kapaciteto 15 litrov na sekundo. Podjetje, ki ima to vrtino napolni:
v eni sekundi 10 plastenk po 1,5l,
v eni minuti 600 plastenk
v eni uri 36 000
v enem delovnem dnevu na dveh izmenah (16ur) 576 000
Recimo, da nekaj vode porabijo še za delovanje in dnevno napolnijo 500 000 plastenk
V enem delovnem tednu je to 2,5 milijona.
V enem letu, če delajo 50 tednov je to 125 miljonov plastenk po 1,5l.
Zdaj pa malo preračunajte, kakšno tržišče mora imeti tako podjetje, da vse te enormne količine tudi proda. Tak vodni izvir zadostuje za eno vas.
Vodovod mesta Ljubljane proda letno 21 miljard litrov vode.
Torej od polnjenja Coca cole ali nestleja ali kake pivovarne ne bo nihče brez vode. To, da pa se vodo krade, pa je stvar pomanjkanja nadzora države, ki to dopušča. Če dopušča to, potem verjetno tudi kaj drugega. Če pa nekdo živi v nesposobni državi, pa za to niso krivi kupci avokada, temveč imajo tisti ljudje žal smolo, da so se rodili v napačno državo. Jaz bi tudi bil raje državljan Liechtensteina, k sreči pa nisem Iz Jemna.
peglezn
# 18.05.2018 ob 06:55
Hop.

Vegani so rešili par krav in ogrozili par ljudi.

Isto je z izdelavo baterij in tehnologij za električna vozila. Da lahko tukaj en šminkira, bomo namočili afričane ali pa kake druge papke.

Danes biti vegi, voziti elektro in ostala hipsterska sranja je res top izbira.

Zato globalizacija - ne hvala!
Binder Dandet
# 18.05.2018 ob 20:15
Zanimivo topol. Nikdqr nisem racunal. To velja, kar se tice vrtine. Je pantreba upostevat, da pri izdelavi 1L plqstenke porabijo 3L vode.
jedrnat
# 21.05.2018 ob 00:50
Moj prispevek prebivalcem čilske pokrajine Petorca : avokado "Made in Čile" ne bom več kupoval.
severnik
# 18.05.2018 ob 07:00
Po neki čudni logiki so krivi britanci
Bojan18
# 17.05.2018 ob 23:13
Evropejci in Britanci niso krivi, če se prodajajo za drobiž.
tureavanture
# 17.05.2018 ob 19:18
MMC kopira iz guardiana, guardian kopira iz ...

https://www.youtube.com/watch?v=05oMsK0-jjA
Skippy
# 17.05.2018 ob 18:24
Globalizacija ubija.

Saj nisi resen. Zaradi globalizacije imaš ti stvari veliko ceneje kot sicer. Pa bognedaj, da bi kupil kakšen dražji izdelek, da bi evropski delavec kaj dobil ...
ajvard
# 17.05.2018 ob 21:16
kdor je proti globalizaciji, naj takoj ugasne računalnik.

jaz ga ne bom. globalizacija mi je kul. moj računalnik, moja potovanja, moj ugoden tekstil iz azije, banana, ki sem jo prej pojedel....
Ni_Nicka
# 17.05.2018 ob 19:09
Pač ne piješ! :D
mirkoxx
# 17.05.2018 ob 19:48
sem resen. dam kakšen evro več in kupujem domače.
zaenkrat sem še živ. zdrav pa tudi.


Podpiram, me pa firbec matra kaj si jedel Januarja in Februarja... razen mesa. Predvsem pa kje si to kupoval.
feminist
# 17.05.2018 ob 19:34
dam kakšen evro več in kupujem domače.

kje v sloveniji gojijo avokado, da kupujes domacega?

sicer pa so naši dedje tudi dobili dovolj vitaminov iz domačih pridelkov.

res, bognedaj da kdo je se kaj drugega-> https://www.youtube.com/watch?v=ipBHUTXu
cZQ
Mimobeznik
# 17.05.2018 ob 21:17
hexen

Mah, če bi bila slovenska zemlja in pridelki iz nje najboljši, potem ne bi imeli toliko površin v zaraščanju, ampak bi se tujci tepli za m2 njiv pri nas.
Bloodline
# 17.05.2018 ob 18:58
Vsak posameznik ima na voljo do 50 litrov na dan, kar pogosto ni dovolj niti za osnovne potrebe

Pa dejte mi razložit kako ni 50 litrov vode na dan dovolj? A jo stran zlivajo al kaj?
Mimobeznik
# 17.05.2018 ob 18:14
alcatraz

Globalizacija nam pomaga, da bolj zdravo živimo. Če samo pogledamo koliko tropskega sadja zaužijemo in kakšne koristi imamo od njega. Si težko predstavljam samooskrbo Slovenije s pomarančami in bananami, mogoče ima Levica kako idejo... ta svet potrebuje hitrejšo globalizacijo in carine na 0.
Kazalo