V Ljubljano je na nekajdnevni obisk prišel predstavnik izvršilnega odbora grške stranke Siriza Janis Burnus. Siriza je v Grčiji trenutno v opoziciji in je druga najmočnejša stranka v državi, volitve je lani izgubila le za las. Leva stranka, ki zdaj združuje 19 levičarskih gibanj, je bila pred krizo v Grčiji precej nepomembna politična sila, zdaj pa jo podpira slabih 30 odstotkov volivcev, in prav lahko se zgodi, da bo na naslednjih volitvah zmagala.

Ste marksist?
Da, sem marksist. Verjamem, da je treba bogastvo razdeliti, tako da imajo ljudje v moji državi in drugje po svetu enak dostop do najnujnejših dobrin. Tudi naš voditelj Aleksis Cipras izhaja iz marksistične tradicije. V Sirizi verjamemo v idejo o državi, ki ji vlada napreden demokratični sistem z zagotovljenim dostopom do najnujnejših socialnih transferjev. Podpiramo globljo prenovo grške in evropske družbe in gospodarstva, zato lahko rečem, da smo ohranili najboljše ideje marksistične misli.

Lani je Siriza na predčasnih volitvah postala druga najpomembnejša stranka v državi, trenutno pa jo podpira okoli 30 odstotkov volivcev. Kaj je pravzaprav Siriza, koalicija strank ali gibanj? Je po notranji strukturi bolj podobna strankam ali gibanjem?
Siriza je v prehodni fazi. Prehaja iz koalicije naprednih levih strank in gibanj v demokratično stranko s celostnim programom. Obenem bi lahko rekli, da je Siriza otrok socialnih gibanj. Ideja o enotnosti naprednih levih sil se je razvila v zadnjem desetletju v okviru socialnih gibanj.

V Sloveniji večina ljudi še ve, kako je živeti v socialističnem sistemu. Ali ponujate socializem?
To je vprašanje, na katerega ne moremo dati metafizičnega odgovora. Naša prva naloga je grški narod rešiti iz katastrofe, ki jo doživlja danes. Če bomo v Grčiji sestavili levo vlado, bomo najprej poskrbeli, da bodo ljudje imeli dostop do osnovnih socialnih dobrin. Verjamemo v postopen proces, ki je odvisen od podpore ljudstva spremembam, ki jih želimo uvesti. Le tako bomo lahko grško družbo in gospodarstvo spremenili v nekaj popolnoma drugega, kot je danes.

Pa verjamete v parlamentarno demokracijo?
Socializem ne more obstajati brez demokracije in popolne svobode.

Kako vidite napake, ki so jih naredile prejšnje generacije, ki so volile dve tako imenovani stari stranki, Pasok in Novo demokracijo?
Generacije, ki so sledile padcu vojaške diktature leta 1974, so naredile največjo napako, ker so jih privlačile neoliberalne ideje. Verjele so v razvoj in življenjski slog, ki se je izkazal za napačnega. Danes vidimo, da so posledice dramatične. Grčija zdaj trpi zaradi napačnih politik, ki so bile sprejete v zadnjih 30 letih, ne samo v Grčiji, ampak tudi v Evropi in po svetu.

Kako vidite vlogo mladih v Grčiji in v Evropi?
V sodobni zgodovini Grčije in Evrope vidimo, da so mladi vedno igrali osrednjo vlogo pri razvoju naše družbe. Podobno se danes dogaja v Grčiji. Mladi, ki so na zadnjih volitvah večinsko volili našo koalicijo strank, so zdaj v ospredju gibanj, ki se z določenimi zahtevami borijo za bolj kakovostno šolstvo, delovna mesta in bolj kakovostno življenje na splošno.

Pa lahko rešitve ponudi samo civilna družba, kot nekateri mislijo tudi v Sloveniji?
Pokojni venezuelski predsednik Chavez nas je naučil, da vlada ne more biti napredna in revolucionarna, če ne posluša svojega ljudstva. Če nam v Grčiji uspe sestaviti levo vlado, želimo slediti njegovi poti; torej stopati počasi po poti, z doseganjem majhnih in velikih sprememb, ki bodo nastajale v stalnem stiku med levo vlado in ljudstvom.

V Sirizi izpostavljate 40 točk, ki jih nameravate doseči. Med njimi je tudi obljuba, da boste minimalno plačo spet dvignili na 750 evrov, kot je bila pred začetkom zategovanja pasu. Se ne bojite, da boste dolg še povečali? Že zdaj znaša okoli 200 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Glavno vprašanje je, kako preusmeriti javno porabo. Če jo usmerimo v neučinkovito porabo, kot je vojska - poraba za grško vojsko je ena največjih na svetu glede na število prebivalcev -, potem ne boste imeli denarja za plače in pokojnine. Podpiramo radikalno preusmeritev porabe javnih sredstev. Številke kažejo, da je dovolj denarja, da bi bila minimalna zajamčena plača in pokojnine vsaj tako visoke, kot so bile pred krizo.

Obljubljate deprivatizacijo bank in še nekaterih drugih državnih podjetij. V Sloveniji se prav zdaj vse bolj jasno izrisuje, da je največ korupcije povezane prav z dvema največjima bankama, ki sta v državni lasti. Zakaj se vam zdi, da banke v zasebni lasti ne morejo dobro služiti navadnim ljudem?
Banke v zasebni lasti in finančni trgi so glavni krivci za krizo, ki jo živimo danes. V Grčiji smo v zadnjih treh letih videli, da so zasebne banke dobile 250 milijard evrov, pa se ni nič izboljšalo. Država bi morala zato imeti osrednjo vlogo pri odločanju v bankah. Menimo, da mora denar prek bančnega sistema priti v realno gospodarstvo, da bi srednje velika in mala podjetja ter gospodinjstva lahko preživela. Majhnim podjetnikom bi morali omogočiti poceni posojila.

Kakšen je vaš gospodarski načrt okrevanja? Kako boste znižali brezposelnost, ki je 26-odstotna, med mladimi pa presega 56 odstotkov? Zgolj podržavljenje podjetij zagotovo ne bo prineslo oživitve gospodarstva.
Poleg spremembe porabe javnih sredstev potrebujemo radikalno reformo davčne zakonodaje, ki je trenutno v nasprotju z ustavo. V naši ustavi je zapisano, da mora vsak grški državljan prispevati po svojih zmožnostih. Eden izmed pomembnih vzrokov za krizo je, da bogati niso nikoli plačevali ustrezno visokih davkov. Za nas je bistvena radikalna in demokratična reforma davčnega sistema. Le tako bo država lahko dobila več denarja od tistih, ki imajo več premoženja.

Kaj pa, če vas trojka - ko oziroma če boste prevzeli vlado - ne bo poslušala in ne bo pristala na zamrznitev dolga? Boste kar enostransko odpovedali že podpisane mednarodne obveze in posledično tvegali bankrot države?
Najprej moramo pogledati, ali so te mednarodne zaveze skladne z mednarodnim in grškim pravnim redom. Konkretno lahko vidimo, da so sporazumi, ki so jih grške vlade podpisale s trojko, v nasprotju z grškim pravnim redom, pa tudi v nasprotju z obstoječimi evropskimi pogodbami. Pogledali bomo, kateri deli sporazumov so za nas obvezujoči in kateri ne. Toda glavno vprašanje ni pravno, pač pa je politično. Poglejmo samo pakt o stabilnosti in rasti v evrskem območju. Trenutno ga kršijo vse članice skupnega monetarnega prostora, pa se nič ne zgodi. V rokah imamo močno orožje: če želimo evrsko območje ohraniti, moramo radikalno spremeniti način odločanja. In ker smo članica evrskega območja, bo to naše glavno pogajalsko izhodišče.

Kako sicer v Sirizi vidite vlogo Evropske unije?
V Evropski uniji vlada neoliberalna večina, ki je bila ustvarjena skozi obstoječe evropske pogodbe. Potrebujemo radikalno spremembo glavnih evropskih socialnih in gospodarskih politik. Dozdajšnji model se je izkazal za neprimernega. Verjamemo, da morata biti v Evropi solidarnost in mir. Unija mora biti za ljudi, ne pa za banke in veliki kapital. Ne verjamemo v ukinitev Evropske unije, ampak v njeno korenito preobrazbo.

Pravite tudi, da je treba policiji vzeti moč omejevanja protestov. Se ne bojite kaosa? Se ne bojite, da bi se pod vašo vlado lahko zgodilo, da bodo ljudje skušali vdreti v parlament? V Grčiji je zaradi krize vse več nasilja, obenem pa tudi ogromno ljudi, ki mislijo drugače kot vi v Sirizi. Pripadniki parlamentarne skrajno desne stranke Zlata zora po Atenah denimo pretepajo priseljence.
Ni čisto tako. Nismo za ukinitev policije, ampak posebnih policijskih enot, ki so na več demonstracijah izzvale nasilje tudi s pretirano uporabo prepovedane vrste solzivca in zlorabo pooblastil nad mirnimi protestniki. Obstajajo posnetki, na katerih je jasno vidno, da so nasilje nad policisti zanetili pripadniki posebnih policijskih enot, ki so se pomešali med protestnike. Naš glavni namen je demokratizacija grške policije. Trenutno vse več težav povzroča Zlata zora, ki ima v policijskih vrstah vse več svojih članov. Če bomo sestavili vlado, bodo policisti v službi zagotavljanja varnosti državljanov in ne zatiranja mirnih demonstracij.

Vidite Slovenijo kot del tako imenovanega evropskega obrobja?
Naše analize kažejo, da ta kriza ni konflikt med narodi, ni boj med bogatim severom in revnim jugom oziroma revnim obrobjem. Je horizontalen spopad, je razredni boj, posledic krize ne čutijo zgolj grška, portugalska ali španska družba, čutijo jo tudi nemški delavci, ki imajo plače zamrznjene praktično že vse desetletje, po drugi strani pa je imela Nemčija v tem obdobju visoko gospodarsko rast. Zato verjamemo v vseevropsko koordinacijo socialnih gibanj in se borimo za delavce, mlade, brezposelne vsepovsod v Evropi. Gre za razredni boj po vsej Evropi, zato potrebujemo vseevropsko povezovanje.

Mislite, da bi iz slovenske civilne družbe lahko zrasla tako močna politična sila, kot je Siriza?
Tu sem, da preverim razmere, da se pogovorim z različnimi predstavniki civilnih gibanj, ki so dejavna v boju proti varčevalnim politikam. V Sirizi se nam zdi zanimivo, da so tudi drugje po Evropi ljudske vstaje, ki se zavzemajo za nekaj drugega. Verjamemo v spremembe na evropski ravni, zato je tisto, kar lahko ponudi slovenska družba v skupnem boju za spremembo, tako pomembno. Zato sem tu.

Dejan Štamfelj, TV Slovenija