Prodemokratično gibanje je namreč zagrozilo, da bo s protestom ohromilo finančno središče v mestu, če uradni Peking ne bo dovolil ustrezne volilne reforme, ki bi omogočala javnosti oziroma volivcem, da imenujejo kandidate za vodjo mestne uprave. To je gibanje zahtevalo že julija z množičnim protestom, ki se je končal s spopadi in več sto aretacijami. Protesta se je takrat po podatkih organizatorjev udeležilo pol milijona ljudi, statistiki z Univerze v Hongkongu pa so ocenili, da jih je bilo do 170.000.

Nezadovoljstvo v polavtonomnem Hongkongu je najvišje v zadnjih letih, poroča Al Džazira. Javnost je namreč razdeljena po vprašanju, koliko vpliva naj bi imel Peking pri izbiri vodje mesta leta 2017. Vodjo mestne uprave trenutno namreč izbere propekinški odbor. Leta 2017 naj bi, tako Kitajska, volivci lahko izvolili novo vodstvo mesta, a Peking vztraja, da mora komisija za imenovanje najprej izbrati ustrezne kandidate.

Prodemokratično gibanje zahteva več moči za volivce, Peking pa je do njega zelo kritičen. Predstavniki lokalnih oblasti ga medtem označujejo za nezakonitega, radikalnega in potencialno nasilnega.

Protest proti protestnikom
Occupy je junija izvedel neuradni referendum, ki se ga je udeležilo 800.000 ljudi, večina pa je glasovala za reformo. Današnji protest pa je uperjen proti gibanju in tem spremembam. Po oceni policije se je zbralo nekaj več kot 100.000 ljudi, po ocenah hongkonške univerze pa največ 88.000. Po poročanju tamkajšnjih medijev so veliko protestnikom plačali za udeležbo ali pa so jih na ulice poslali njihovi delodajalci, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Protest je organiziralo Zavezništvo za mir in demokracijo, ki ga podpirajo oblasti v Peking. Organizatorji pravijo, da tiha večina prebivalcev mesta, teh je sedem milijonov, ne podpira gibanja Occupy.

Soustanovitelj zavezništva Robert Chow je dejal, da je Occupy "šel predaleč". "Kar oni govorijo, je, da če se jim Kitajska ne bo priklonila, bodo zasedli finančno središče in ga spremenili v nekakšno bojišče," je dejal.

Zavezništvo za mir in demokracijo je na junijski referendum gibanja Occupy odgovorilo s peticijo, ki jo podpirajo Pekingu naklonjene skupine, do zdaj pa naj bi zbrali okoli 1,4 milijona podpisov.